Ne veste kam na dopust? Od pozne pomladi do jeseni je odlična izbira otok Iž. Zagotovo vam ne bo dolgčas. V nadaljevanju vam predstavljam le nekaj aktivnosti, katere vam omogoča otok Iž.
Kolesarjenje
Promet je redek, kolesar je varen saj na otoku skorajda ni cest. Domačini se vozijo s starimi neregistriranimi avtomobili. Kljub temu Iž premore prometnega policaja na motorčku, ki zna hitro napisati kazen za napačno parkiranje. Avtomobila, ne kolesa.
Prav dolgih avanturističnih kolesarskih popotovanj na Ižu ne boste mogli izvesti. Malce več izbire imajo srečneži z gorskimi kolesi.
Teren za kolesarjenje je precej strm in razgiban. Poleg asfaltne ceste in betoniranih poti, ki so si jih uredili domačini med nasadi oljk, lahko kolesarjenje združite z rekreacijo in raziskovanjem otočka. Priporočam nekaj kondicije in zdrave trme.
Drugače pa lahko kolesa uporabljate kot prevozno sredstvo. Če imate radi ribe, je odlična destinacija ribogojnica s svežimi brancini in oradami. Nahaja se kakšen kilometer pred Velim Ižem. Priporočam, da pedala zavrtite še do mesta, kjer vas v domači pekarnici čaka nebeško dober domači kruh.
Sicer pa je odlično tudi Ižko oljčno olje. Pridobivajo ga še na stari način, prav tako kot pred stotimi leti, brez kakršnekoli kemične ali industrijske obdelave.
Tek
Glede na izjemno majhnost otoka je razumljivo, da klasičnih dolgih tekov ni mogoče opraviti. Kar pa sploh ni slabo. Privoščite si drugačen trening po razgibanem terenu in različnih tekaških podlagah.
V zadnjem času je izredno priljubljen t.i. “trail running”, tek v naravi po planinskih poteh in hribovitem terenu, polnem dvigov in spustov. Zaradi samega terena sem bila na Ižu vanj praktično prisiljena in danes ga obožujem.
Tek po brezpotjih, kolovozih, kozjih stezicah, iz ene strani Iža na drugo stran… na obeh straneh pa slano nebeško sinje morje. Praktično ne srečaš nikogar, le kakšen radoveden osliček iz oljčnega nasada te pozdravi. Tudi izgubiti se ne moreš. Če pa se vam zazdi, da ne veste kje ste, odtecite pravokotno v hrib na vrh otoka. Vaša trenutna lokacija vam bo hitro jasna. Rešen problem.
Plavanje
Z njim se dan lahko prične. Takoj po teku, seveda.
Mali Iž ima simpatičen pomol iz katerega se lahko kar v tekaški opremi poženete v morje. Idealno! No, superge pa vseeno sezujte.
Čez dan izkoristite vsak trenutek in plavajte čimveč. Plavanje je čudovita vadba za celotno telo in dušo.
Pohodništvo
Otok je prepreden s pohodniškimi potmi, katerih večina je primerna tudi za gorsko kolesarjenje. Poti so označene, na turistični agenciji pa so na voljo tudi kvalitetni zemljevidi z opisi posameznih znamenitosti in zanimivosti.
Potovanja
Lokacija Iža je primerna za obisk bližnjih Kornatov, Ugljana, Pašmana, Rave in Dugega otoka. Otok je namreč dobro povezan z Zadrom in sosednjimi otoki.
Otok Iž obdaja veliko slikovitih zalivčkov in malih otočkov. Če imate za to primeren čoln in znanje, lahko plovbo opravite sami. Drugače pa se pridružite kakšni od organiziranih skupin.
Avanturizem
Tu pa je vsak svoj avtor. Primer navajam v nadaljevanju.
Že takoj drugi dan našega prihoda na otok Iž smo želeli z izposojenim čolnom obiskati bližnji zaliv Kamenjak.
Slovenski Ižan Lado Skok, katerega ste spoznali v predhodnem članku, nam je prijazno svetoval, naj svoj prvi zagon čolna ne opravljamo spodaj v marini.
»Zakaj bi se vam vsi smejali? Pojdite v zaliv s privezi ob trajektni luki.«
In smo šli. Čoln nam je uspelo sestaviti brez problema. Z manjšimi problemčki je uspel tudi projekt preverjanja vžiga motorja.
Nato smo odrinili čoln od obale, se nekako zvlekli v čoln in s kapitanom sva pričela navdušeno veslati. Ne bom podrobno o tem, kako smo se že takoj zapletli v bojo, ki me je spominjala na Wilsona (Brodolom, Tom Hanks v glavni vlogi). Ko nas je Wilson končno spustil iz svojih krempljev, sva s kapitanom še odločneje zaveslala, a v resnici smo se le vrteli v krogu. Ostala posadka (hčeri), sta se vedno bolj smejali, midva pa kričala eden drugemu, da mora veslati ravno v nasprotno smer. Zmedo je presekal kapitan z odločitvijo, da bo vžgal motor.
Sedaj se je šele začelo. V tistem zalivčku gre resnično vse v nasprotno smer! Namesto ven, na morje, stran od čolnov in obale smo šli vedno hitreje nazaj na obalo med čolne in skale.
»Pazi! Zaleteli se bomo v čoln!« Kapitan samo stiska ustnice, punci se vedno bolj smejita, jaz pa gledam, kdaj bomo morali izkočiti, da se ne bomo razbili na skalah s čolnom vred. V strašni eksploziji! V tistem opazim nekoga na sosednjem čolnu, kako se zabava in se nam smeji! Mi pa še kar drvimo v obalo, kapetan še bolj stiska ustnice, punci utihneta ali bolje otrpneta. Za centimeter zgrešimo čoln, a naš kapitan je dobil občutek in se umetelno izognil naslednjemu ter nato nekako obrnil gumenjak ven na odprto morje. Rešeni!
Vse zadovoljne smo hvalile kapitana: “Kakšen manever! Sedaj bo pa šlo! Juhuuu!”
Šlo je kakšnih pet minut, zunaj zaliva je namreč pihalo, tok je bil premočan, valovi previsoki. Komaj nam je še uspelo obrniti čoln in se vrniti nazaj v zaliv.
Neznancu na čolnu, ki se nam je smejal, sta se pridružila še dva radovedneža.
“Nam že mahajo”, kar verjeti ne morem. Seveda, brezplačno »Pozorište na moru«. Drugi del.
Kapitan zmanjša hitrost, počasi gremo proti obali in mestu s privezom. Izbrali smo lokacijo, kjer v bližini ni čolnov. Počasi, počasi gremo naprej. Kapitan ugasne motor.
»Vrzi sidro!« mi ukaže. »Daj, daj, hitro!«
Nekam vržem sidro.
»Primi vrv!«
Uf, dobro, da je povedal, sicer bi šlo že kar takoj oboje v paketu.
»Dobro, drži konec vrvi,« mi zabiča.
Držim vrv tako močno, da me boli zapestje.
Počasi lezemo proti obali…
Naenkrat spet panika.
»Prehitro gremo! Zaleteli se bomo v obalo!«
Kaj naj?! V roki držim vrv z vso silo, da je ne izgubim. Urška hrbtno čofne v morje z nahrbtnikom vred, Nina skoči v plitvino, jaz kričim: »Kje je Urška?!?!«
Ne vem kako, kdaj in zakaj, a nekako nam je uspelo zaustaviti čoln.
Kapitan spleza ven in ukaže: «Podaj mi vrv!«
Stegnem roko z vrvjo, da mu jo podam.
»Pa kje imaš vrv? Zakaj mi moliš roko?«
Pogledam v roko in jo razprem. Ni vrvi. Kar gledam, saj ne morem verjeti. Vrv skoraj še čutim v dlani, a je dejansko ni videti nikjer. Urška mokra kot miš se reži kot pečen zajec. Nina me nejeverno gleda misleč, da se hecam.
»Ni je!« ugotovim.
Kakšna morasta vožnja! Jaz se tega s čolnom ne grem več! Teorija in praksa sta res dva različna svetova.
Kulinarika na Ižu
Po raznoraznih dogodivščinah, pripetljajih in športanjih se prileže dobro jesti. Vsak dan sveža riba na Ižu je zagotovljena. Iz bližnje ribogojnice orad in brancinov, jedilnik popestrijo tudi ulovi lokalnih ribičev.
Sardelici odstraniš glavo, odrežeš od vratu proti repu na trebuhu tanek podolgovat trikotnik, splahneš, dobro osušiš in hop na žar. Nikar jih ne solite.
Dober tek! Boljših še nisem jedla.
Odhod
Otok Iž boste zagotovo zapustili z najkajsnejšim trajektom. Tudi midva sva ga, in to s težkim srcem. Ne samo, da je bilo konec dopusta, konec je bilo tega dopusta.
Še se bova vračala. Čez nekaj let. Zagotovo. In zagotovo brez čolna.
May 08, 2015