V času med mojo prvo kolumno o Slovenih (Spomni se jantarja) in tole, se je na poti v forum zgodilo nekaj smešnih reči. Prva je bil seveda osvobajajoči in osvežilni Brexit, druga pa se je zgodila onkraj Mlake – materni jezik potomca ameriškega predsednika se je spremenil v slovenskega. Ni slabo, sploh ni slabo. Ko bi le lahko ljudje ponotranjili pomembnost tega zadnje drobne, lepe podrobnosti. Mi lahko vsaj poskusimo.

Druga faza (čnp – česa ne poveš) naše študije o Evropi bo usmerjena v tisto, kar pride po odkritju, in darilo razkritja je že prišlo v prvi kolumni (faza omb). Odkrili smo, koliko znanja o Slovenih in posledično Evropi nam v resnici primanjkuje, ter imamo pred seboj še dolgo potovanje.

Čnp faza pomeni razkrivanje ziljonov podatkov, informacij, kombinacij in re-kombinacij, dedukcije, rekonstrukcije, zaznavanja – na kratko: Razumevanje primera. In kateri je boljši način razumeti Evropo ter EU, kot preko njenega osrednjega križišča, srca, središča – preko male države Slovenije, kakršna je dandanes. Mimogrede – Slovenija ima štiri države sosede. Lahko predstavljajo krake križa? Morda celo svastike?

Pojdimo še enkrat v zgodovino in dokažimo, kako medsebojno povezana je Evropa. Je lahko na primer Robin iz Loxleya kakorkoli povezan s Slovenijo, prej omenjenim križiščem vsega evropskega? Seveda. V tretji križarski vojni je napravil Rihard Levjesrčni dokaj nediplomatsko potezo, ko je z obzidja osvojene Akre (1191 po Kr.) pometal razobešene zastave avstrijskega vojvoda Leopolda V. No, ta križarska vojna naj bi tudi dala barve sodobni avstrijski zastavi (rdeče-belo-rdeča, pri čemer bela predstavlja čisti del ogrinjala, sicer napitega s krvjo). Na svojem povratku domov je Rihard pristal blizu Ogleja (to mesto je porušil Atila, je v nekdanji deželi Slovenov, znano po tem, da je bil določeno obdobje pomembnejše središče krščanstva od Rima) in poskusil srečo s prebojem do Dunaja (morda je moral skozi Ljubljano), preoblečen v meniha. Tam so ga ujeli in zaprli. Odškodnina je bila tako visoka, da so morali v Angliji s popustom prodajati plemiške nazive in časti. In to je bil tudi čas, ko naj bi Robin iz Sherwooda branil položaj pravega kralja – vsaj moralno. Torej, ni Slovenije – ni legende o Robinu Hoodu. Ta je bila lahka.

Vrnimo se k novejšim dogodkom. V zadnjih desetletjih je Slovenija ponovno stopila v prve vrste zgodovine. Zgodovinski prelom se je zgodil. Iz ene federacije, pod srbsko nadvlado, v drugo, pod bruseljsko nadvlado korporacij. Slovenska suverenost je trajala le par let, kajti že leta 1994 se je zagnal močan propagandni stroj in medijski baražni ogenj ni utihnil vse do marca 2003, ko sta bila na isti dan demokratično sprevržena referenduma o EU in NATO članstvu Slovenije.

Slovenije demokratične države EU nikoli niso podrobno pregledale zaradi neopravljene lustracije. Isti karierno-izobraženi komunisti so se obdržali na svojih položajih in se pripravili na rop generacije. Vse požegnano s strani Bruslja. Bruselj namreč ve eno stvar. Če želiš nadzor nad provincami, moraš nadzorovati njihove politične voditelje, no, ti pa so izvrstno nadzorovani. Edina voditeljska kakovost, ki jo premorejo današnji voditelji, je znanje o uporabi močnejšega pritiska na ljudstvo. Dodatno so v skladu z načrti in ukazi Bruslja popolnoma razgradili ostanke učinkovite neposredne ljudovlade.

Ko se je leta 2012 pričela Vstaja (nadzorovala jo je »elita«, je šlo dejansko le za zamenjavo nezaželjenega »desnega« Janše na mestu predsednika Vlade. Vsa resnična opozorila o spremembi 90. člena Ustave so razvodenili, prikrili in preusmerili znotraj vstajniškega gibanja. Tako so maja 2013 praktično vsi poslanci, s svetlo izjemo Ivana Vogrina iz Lenarta, glasovali za uničenje referendumskih pravic ljudstva:

Referenduma ni dopustno razpisati:
– o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
– o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
– o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
– o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.«.

Sem omenil, da Zakona o referendumu (ZRLI) še vedno niso posodobili in ga prilagodili spremembam Ustave? Od tu dalje se bo po Sloveniji razširil ustavni in pravni kaos, morda pa bo pljusknil tudi preko meja. Namreč – sprejema se vse več mednarodnih pogodb, ki določajo pravno okolje države. Odstotek takih pogodb se bo le še povečeval, tako da se bo povečevala napetost med temi okovi ter izvorno pravico ljudi, da si vladajo sami:

3. člen

Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.
V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.

Naj poudarim, kako je bila PR zgodbica EU neprenehoma usklajena z »osvoboditvijo« in »demokratizacijo« nekdanjih komunističnih držav. Pred vami je primeren citat, ki sem ga našel pri skrajno pritlehnem poskusu propagandne mašinerije EU – Novi Evropejec se kliče. Bolj kunštno pa The New European:

»Med temi desetletji miru, je privlačnost članstva v EU pomagala demokraciji in svobodi pri širitvi prek Evrope, od premaganih fašističnih diktatur Italije in Nemčije iz druge svetovne vojne, do držav, kot sta Španija in Portugalska, kjer so se taki režimi obdržali daljši čas, in do držav Centralne Evrope, ki so prebile desetletja v primežu sovjetskega komunizma.«

Demokracija? Česa ne poveš! ČNP.

Sedaj bom poskusil na kratko opisati trenutno stanje v Sloveniji glede ustavnega kaosa, ki bo slej ali prej izbruhnil na površino skozi sluz medijske cenzure.

Neparlamentarna stranka Zedinjena Slovenija (ZSi) je v obdobju šestih mesecev – od decembra 2015 dalje – vložila nič manj kot pet pobud za oceno ustavnosti, ki so se nanašale na nič manj kot deset različnih zakonov, sprejetih s strani Državnega zbora na ta ali oni način.

Ustavno sodišče je trdnjava starega aparata, pravzaprav pa to velja za celoten sodni sistem. Redni sodniki imajo trajne mandate (doživljenjske, kot Tito), redko so pod nadzorom in skoraj nikoli se jih ne odstrani z njihovih tronov. Tako oni še vedno služijo edinemu učinkovitemu političnemu gospodarju v Sloveniji – lobijih okoli nekdanjega komunista in »demokratično izvoljenega« bivšega predsednika Milana Kučana. Dodatno ima Beligrad v lasti še vedno tajne dosjeje o vseh teh ljudeh in jih učinkovito izsiljuje. Čeravno so mandati ustavnih sodnikov omejeni, pa se le-ti prelevijo v neustrašne partizanske gverilske borce, ko gre za obrambo privilegijev prej omenjenih post-komunističnih-vedno-komunističnih elit.

In kakšni so bili prvi odgovori sodnikov US na pobude ZSi? V treh primerih so odločanje zavrnili v uradnih odgovorih z obrazložitvijo, da gre za »ustavnopravno nepomembna vprašanja, čeravno 26. člen Zakona o Ustavnem sodišču dovoljuje tako odpravljanje pritožnikov zgolj v primeru, ko gre za »pravno nepomembnost«:

(2) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če je očitno neutemeljena, ali če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja.

Končno strižete z ušesi? Vas zanima, katera »nepomembna pravna vprašanja« smo jim postavili?

1. ZVRK in ZRTVS (U-I-198/15) – Zakon o volilni in referendumski kampanji, skupaj z Zakonom o RTV Slovenije. Prvo vprašanje tu je bilo, ali je na javni, državni RTV Slo dovoljena diskriminacija, pri čemer je potrebno vedeti, da ta medij zaseda približno 13% medijskega prostora. Drugo, nič manj pomembno vprašanje pa se je nanašalo na vse preostale medije (87%) in sicer na odsotnost zakonsko predpisane njihove dolžnosti, da uravnoteženo, nepristransko in nediskriminatorno pokrivajo tako volilne, kot referendumske kampanje.

2. »Brglezovi zakoni« (U-I-86/16) – predsednik Državnega zbora je – popolnoma svojevoljno, v nasprotju z zakonodajo in popolnoma diktatorsko – preprečil referendume o šestih različnih zakonih, ki jih je sprejel Državni zbor. Ljudi, ki so po pravilih zbrali potrebne podpise (2.500 v 7. dneh, na ulici – prvi korak referendumske pobude) je zavrnil z izgovorom, da je bilo njihovo zbiranje podpisov zloraba referendumskega postopka.

3. MPPMNSAP (U-I-102/16) – Zedinjena Slovenija je postavila vprašanje, ali je mogoče – ali ne – razpisati referendum o vstopu Črne Gore v NATO. Črnogorci o tem vprašanju niso smeli odločati na referendumu, slovensko članstvo v NATO pa temelji na načelih demokracije, vladavine prava in človekovih pravic (3a. člen Ustave RS).

Zdaj naj mi pa nekdo prosim pove, da so to »nepomembna pravna vprašanja«.

Preostala dva primera sta se dotikala ZRLI (U-I-64/16) in ZPZ (U-I-76/16). Prvi je Zakon o referendumu in ljudski iniciativi, vprašanje pa je, zakaj je še vedno potrebno potrjevati/overjati 40.000 podpisov za drugi referendumski korak (referendumska zahteva) na Upravnih enotah in nikjer drugje, zgolj v uradnem času teh pisarn. Drugi primer pa je groba kršitev istega Zakona o referendumu, saj je poslanec Janko Moederndorfer vložil prepisani novi zakon samo en dan po rezultatih decembrskega referenduma (o tem, ali naj homoseksualni pari posvajajo otroke tretjih staršev), pri čemer je treba vedeti, da ZRLI prepoveduje sprejemanje zakonskih aktov, ki bi bili v nasprotju z referendumsko odločitvijo – eno leto po referendumu.

Ta dva primera je US zavrglo, sklicujoč se na predpostavko, da ZSi kot politična stranka ni uspela izkazati ustreznega »pravnega interesa« za vložitev teh pobud. Glede vseh petih odločitev bo ZSi sedaj prisiljena iskati pravico prek pritožb na ESČP. Počasi, a gotovo – prvo smo že odposlali.

Glede na navedeno moramo torej zaključiti, da je razvoj v Sloveniji – in zelo verjetno tudi v drugih EU članicah – v strmem padcu po demokratičnih stopnicah. Ljudem so odvzeli vse politične vzvode, ki so jih nekdaj še imeli na voljo, pri čemer pa EU ni le pasivna opazovalka, ampak dejavna rušilka državnih političnih temeljev.

Tega mora biti v tej obliki čimprej konec, kozarec pa hodi do vodo, dokler se ne razbije. Kar je znan slovenski rek.

Saj res, ko že govorimo o Sloveniji. Ste vedeli, da je bil Julij Cezar po prednikih napol Etruščan in ponosen na to? Etruščani in Veneti in Retijci in Toskanci in Volčini (volkulja je mati Rima), ter številna druga plemena, so bili različni od Latinov in zato italijanski arheologi še danes z nelagodjem kopljejo po severni Italiji, saj se jim razkriva to, kar je grdi Rimski imperij uničil. Na podoben način je sin predsednika Trumpa, Barron, napol ponosnega slovenskega porekla, pri čemer pa je treba vedeti – in to smo razložili v prejšnji kolumni – da slovenstvo predstavlja najpomembnejši (in tudi zavrženi) kamen evropske pravljice. Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogalni kamen (Ps 118, 22).

Tako naj se ne riše svastik po zidovih, da bi z njimi predstavili domnevni Trumpov nacizem ali njegove nemške korenine, ampak jih rišite z zavedanjem, da ta simbol dejansko nima ničesar z germanstvom, ampak vse s soncem, Bogom in Sloveni – ki so se raztezali vse od Evrope do dežel svetega jezika Sanskrita.

Ja, vse se obrača in giblje, taka je narava svastike, plime pridejo in gredo, prihaja pa tudi čas za ugotovitev, da je EU nepovratno zapravila vse možnosti za reforme in da jo je potrebno kot tako razpustiti – na karseda harmoničen in miroljuben način. V nasprotnem primeru bo ponovno prišlo do vojne. No, ali nismo videli že dovolj filmov o takih rečeh?

- - - - - - - - - - - - - -

p.s. Pravkar smo prejeli novico z ESČP. Oseba, zadolžena za procesiranje pobud iz Slovenije, Ana Vilfan, je izvedla nekaj komunistične zvijačnosti. Poskusila nam je zavrniti pobudo, temelječ na logiki "manjkajočega dokumenta o pravni upravičenosti zastopnika pobudnice". Kako pri vseh svetih pa bi lahko šli preko Ustavnega sodišča, če slednje ne bi predsedniku ZSi že samo priznalo pravne legitimitete? No, delo dobrega človeka ni nikdar končano. Zbuditi bomo morali nekaj ljudi. Ni kar tako Slovenija negativna rekorderka na ESČP zaradi kršitev človekovih pravic.

- - - - - - - - - - - - - - - -

Kolumna je drugi zapis avtorja za angleški evro-kritični spletni portal Calgacus.