ali...
 
O zakulisju III. SLOVENSKE POLITIČNE LIGE


Hvaležen za namig dobronamerne osebe, da sem že do sedaj pripravil osnutek za bodočo knjigo, se lotevam zadnjega ključnega obdobja, preden se v sedmem delu lotim konkretnih odgovorov na laži Bidarjeve, sopredsednice ZSi. Novim bralcem samo v ponovitev - večino dogodkov sem že davno popisal na svojem osnovnem fb profilu, tukaj samo prvič delam nekakšen grobi, splošni, enotni pregled.

Ko bi vedeli, kolikokrat sem od šiškoidov dobil pred nos tisto "ja kaj si pa ti sploh naredil za Slovenijo", vam bi postalo jasno, zakaj sem - vključno s tem delom - porabil kar pet pol za popis vsega, kar sem storil, pa še je notri mnogo praznin, ali po domače - manjkajočih strani knjige :)

Namesto, da bi usmerjeno delali samo na izdajanju novih knjig, saj je v zavest Slovencev potrebno vnesti še ogromno manjkajočih vedenj, se je nekako od l. 2014 Šišku vsebolj kazala potreba po "nekaj več". Razumite prosim, da smo delali na škrge. Ampak tako Šiško, kot prej Drevenšek, sta terjala isto - dajte vse od sebe, za naslednjim ovinkom je končna zmaga! Res prava vizonarska voditelja, borca do zadne kaplje tuje krvi!

Leta 2014 je bilo tisto "nekaj več" projekt ob 600. obletnici zadnjega ustoličevanja slovenskih vladarjev. Šiško je letal naokoli, da so naredili viteško opremo, s ščiti in tunikami, enkrat nas je poslal celo četico pozirat na Lent, on sam pa nas je "nadzoroval iz ozadja". Tam pri šanku v ozadju se je pojavila tudi njegova miška, ampak tega takrat sploh še nisem zaznaval.

Kljub vsej strašni organizaciji (in temeljito potrošeni energiji), Šišku na koncu ni uspelo izpeljati tako željene ponovite ustoličenja, ker na določeni dan na "airsoft poljano Šiškobajskov" pri Apačah preprosto ni prišlo dovolj ljudi, da bi izpeljali "ljudovladni ritual", dostojen enega Andreja.

Sem pa takrat dobil plaketo "Reda Črnega panterja", odličje za prispevek pri ozaveščanju Slovencev, ki mi ga je slavnostno izročil Borut J., predstavnik Zavoda Lipa Maribor - še ene "nujne" Šiškove operacije. No, naslednji dan mi je taisti že pokazal tudi svojo drugo, steklovinasto plat, kar sem že opisal.

Da skrajšam, prišli so migranti, mi smo bili glasni, Šiško je obljubljal izgradnjo "video studija" v kleti njihove hiše, tiskalo se je vedno nove knjige, denarja ni bilo, članov novih tudi vedno premalo...

In pride Šiško na "genijalno" idejo, da "potrebujemo ženske". Se še spomnite Drevenškove "genijalnosti"?

In se - spet kot po naključju - med nekimi protesti v Mariboru, februarja 2017 res pojavi ONA. V spremstvu moža Miha. V burger lokalu Maister na hitrico pove, da sta prišla dobesedno od Jelinčiča. Si mislim - okeeeeej? Da sta res ful sposobna za marketing - ker da sta prodajala alkoholne pijače, potem pa zaradi napak drugih bila prisiljena vse zapreti in se preseliti na Kozjansko, v Lesično. Tam imata posest, tam bosta postavila tudi vislice. Ja, njun veliki projekt je postavitev vislic. Spet - okeeeej? In nekoč sta bila tako uspešna, da sta na Bledu svoj avto redno parkirala poleg Kučanovega. Jaaaaa?

Skratka - mi na škrgah, Šiško pa je dobil svojo pravo politično "princesko", žensko, ki bo resnično potegnila naprej. In se začne. Facebook. Onadva sta sposobna. Akcija, akcija. Šiško tudi že snema svoje prispevke. Naenkrat Ani naredi praktično svojo skupino "Resnična resničnost", v kateri se naenkrat znajde tudi masa enih lažnih profilov. Ampak nič ne de, ane, četudi Šiško ne uporablja fb (to je nekako pod njegovim nivojem, v resnici pa terja taka aktivnost tudi veliko časa), pa s svojimi video solažami pripravi teren za prvi pravi resničnostni šov - z zgornjim naslovom.



Če mislite, da je ta nova ekipica kaj dosti spraševala po mnenjih, se seveda motite. To je šlo samo na juriš. Spontano, seveda, kajne, kakopak. In potem za Šiškom hitro potegne tudi sama Ani. Naenkrat je ona že kar predstavnica ZSi, njeni videi so opremljeni z logotipom, vendar širši krog opazi vsaj nekaj problemov.

Nalijmo si čistega vina - ženska je antipatična. Ima povišan, živčen, "meketav" glas, morda so ji zato koze tako blizu. Govori nekaj na pamet, nima prav nobenega političnega predznanja, kaj šele izkušenj. Gre kot buldožer. Ampak to Andreju naenkrat popolnoma ustreza. Ani je res taprava...

Kot oseba s kakšnim desetletjem izkušenj več lahko samo zavijam z očmi in na nekem kongresu v Krškem sprejmem vsaj vlogo šefa "spletne skupine", ker je spletno delovanje zaradi posamičnih izstopajočih "posebnežev" (uporabil sem skrajno milo oznako!) predvsem na fb postajalo že kaotično.

Da skrajšam - Bidarjeva sta še naprej vrtela z vislicami, jaz in še nekateri smo se temu čudili in potem tudi upirali, njeni videoposnetki pa so se samo kopičili in kopičili. Eden bolj patetičen od drugega. Sicer pa si sami oglejte. Pač ljudje ne dojemajo nekaterih jeklenih zakonitosti medijev, kakršna je ta, da se vsaka javna pojavnost enkrat tudi izpoje. Nihče ne more v neskončnost nabijati enih in istih vsebin, bistveno je vedeti, kdaj je čas za umik. Ampak ne Anica, ona lahko...

Šišku se vmes še dodatno poslabša, enkrat smo šli na rafting na Savo, in hoče, da se imenujemo "Savska smrt". Na koncu smo dosegli vsaj kompromis, da smo "Savske sence". Naslednjič v Ljubljani meni in prijatelju ves zagret razlaga, kako da je "on že mrtev", da mu je vseeno, kaj se zgodi z njim. Diagnoza se poglablja, razhajanja tudi. Še enkrat mi pri Savi razlaga, kako da mu Vili Brus in Marjan Poljšak pripovedujeta, kako sem jaz "zapravil potenciale". Ja, Šiško se je v Ljubljani vsakič dobival z Marjanom Poljšakom. Ker on je že vedel ... meni pa je šlo počasi na bruhanje.

Ko smo že pri Marjanu - še okoli leta 2000 sem moral poslušati Poljšaka, kako on rabi samo 50 vitezov, pa bo rešil Slovenijo!!! Ja, itak.

Skratka - Elenin računalnik mi je že resno crkoval, prenosnik je bil lahko samo še priključen na stacionarni monitor, in rotil sem Šiška, da se mi po vsem trudu tudi končno meni nekaj zrihta. In se mi je, recimo da za rojstni dan - aja, še ena finta je, ki me je zaslepila, s Šiškom imava na isti dan rojstnega, le da je pet let starejši - 2017 sem ga dobil. Rabljenega, prek e-baya ga je po nabirki zrihtal Boštjan Vogrinec. Za že tolikokrat omenjenih 400 evrov.

In že smo 10. maja 2017, ko se v Ljubljani naenkrat pojavi vsa "močna ekipa", torej Šiško z Ljubecom, Ani s prikolico Mihom, ter dva žabarja, Matija Blatnik in jaz.

Veste kaj? Naredil bom še en del :)

...

Ma ne, ne bom. Gremo kar lepo dalje, saj znate narediti pavzo, ko jo boste rabili.

Skratka, zaradi vsega spletnega kaosa in tudi vislic, se celotno njihovo blagorodje pripelje v Ljubljano, ker da se je treba z mano res pogovoriti, saj sem tako koristen in sploh obvladam pravo in fb in ja in bla...  In izsilim od Bidarjevih, da odslej resno ne bosta več kršila protokola, da bo najprej poslala besedila ekipi (v kateri nisem bil samo jaz!!!), besedila bodo pregledana in šele potem bosta lahko z možekom posnela, nato pa bo imel končno obdelavo čez res izvrsten video-prostovoljec, že prej omenjeni Boštjan. Super? Super! Dogovorjeno? Dogovorjeno! Aja, pa vislic tudi ne bo! Ja, ne bo vislic. Ja, vislic ne bo, zato ker simbolika vislic nima kaj za opraviti na srečanju ZSi, ker je simbolika ZSi knežji kamen, na njem pa lipova vejica. Ja, prav imaš... Dobro, gremo naprej, saj imamo že čez en teden sestanek glede konoplje! Krasno!

Kakšen sestanek? Aja, nisem še povedal. Leta 2010 sem vodil okroglo mizo na temo konoplje. Od takrat naprej sem poznal in podpiral Jako Bitenca ter njegov SKSK, prek svoje že omenjene fb skupine. Že nekje 2014 sem imel idejo povezave panterja in konoplje. Pa kar nekako ni šlo. Andrej se je nekomu tam zelo gnusil (naci, pa take fore), pri ZSi pa je na nekem sestanku Ljubec s pomočjo piva in dretja uspešno raz*ukal sceno. Andrej spet nič kriv, itak.

No, okoli 17.5.2017 se končno dobimo s širšo ekipo konopljarjev, med njimi pa tudi dva od SKSK tria, brez Jake. Po sestanku si greva s Šiškom ogledati Bobi bar v Šiški, kjer bo že v soboto, 20.5.2017 "veliki sestanek Sveta stranke". Tam mu povem, dve stvari. Aha, v teh dneh je Ani - mimo jasno dogovorjenega protokola - spet objavila en svoj super-duper videoposnetek. Prvič, da Ani... pa skoči Šišmiš: "Ne bova zdaj o Ani, to naj počaka za soboto!" Okeeeej? No, potem pa glede tega, kar je Ani z nasmeškom rekla pred vsemi, na prejšnjem sestanku: "Blaž, meni je pa Jožef Bonifarti po fb povedal, da si pa ti agent." Ja, to je rekla pred vsemi zbranimi. In sem jo retorično vprašal: "Hu da fak je pa Jožef Bonifarti?" "No kaj, saj si lahko menda vse povemo v obraz, kajne, haha" je še odmeketala.

In sem rekel Šišku, bila sva že blago okajena in zakajena, "človek, če sem jaz od koga agent, delam samo za najvišjega, za resnico. Če pa naj bi bil od koga drugega, pa naj mi že končno dostavijo številko računa, da vsaj vidim, koliko se je nabralo."

In sva šla. In sva se ponovno srečala na srečanju v soboto. Šok. Namesto napovedanih 20 ali 30 članov nas je bilo le osem, torej le dva več, kot pred desetimi dnevi. Torej še Andraž Erjavec, sine-biznismen in pa Dimitrij Kebe. Ostalo pa kar ista ekipa, ker oni so rekli, da je predaleč, ovi niso imeli časa...

In začnemo s sestankom...

v naslednjem delu, muahahaha     :D

p.s. za nagrado, ker ste prišli do sem, vam lahko povem, da spletna stran ZDD Hervardi ponovno deluje. Resnično! Resnična resničnost!!!!   Ali pa je zdaj že "resjeda", ker si vsak mesec lahko zmislimo drugo finto, ljudi "napizdimo", kot bi dejal naš junak Andrej.


NAPREJ NA 7. DEL