ali...

O zakulisju III. SLOVENSKE POLITIČNE LIGE

V tem delu bom objavil pismo nekdanje članice ZSi, ki je prišla in odšla po mojem odhodu. Naj vam bo njeno pričevanje v pomoč pri oblikovanju bolj jasne slike:

Majda Ceglar, 5. velikega srpana 2019, v Hrastniku

Moja izkušnja z ZSi (Zedinjeno Slovenijo)


Odločila sem se, da na kratko opišem svojo izkušnjo s politično stranko Zedinjena Slovenija.

Marsikomu namreč še zdaj ni jasno, zakaj sem se odločila zapustiti stranko. Stranki sem se pridružila kmalu zatem, ko so priprli njenega predsednika Andreja Šiška. Zdelo se mi je, da se mu dogaja velika krivica in nisem hotela biti ena od tistih, ki samo gledajo tujo nesrečo in ničesar ne naredijo. Njegova situacija se me je preprosto dotaknila in želela sem nekako pomagati.

O stranki načeloma nisem vedela kaj dosti, razen informacij, ki so dostopne na spletu. Ampak, ko sem prebrala njihov program, sem si rekla: "To je to." Bili so praktično edini, ki so predstavljali preprostega navadnega državljana in s čigar prepričanji sem se res lahko poistovetila.

Zato sem najprej poklicala sopredsednico stranke Anico Bidar ter jo malo povprašala o pogojih članstva in ji že takoj povedala, kje vidim njihove pomanjkljivosti. Kasneje sem še premišljevala in kolebala ali naj se včlanim v stranko ali ne, kajti ob gledanju njihovih videov na spletu nisem dobila ravno dobrega občutka. Nato pa me je Bidarjeva povabila na protestni shod v Maribor in res sem se ga udeležila. Tam sem spoznala kar nekaj ljudi in vsi so bili prijazni in me toplo pozdravili. Imela sem celo krajši ponesrečen govor, saj me je malo izdala trema. Ampak imela sem občutek, da so ljudje topli, odprti, povezani…

Spoznala sem seveda tudi Bidarjevo, pri kateri pa sem ob prvem stiku dobila precej neprijeten občutek. Delovala je hladno, vzvišeno in za trenutek sem celo obžalovala svoj prihod. No, kasneje je sicer delovala prijaznejša. Načeloma sem bila navdušena, kupila sem celo nekaj artiklov in odšla domov v dobrem vzdušju. Po tem sem se konec septembra 2018 tudi včlanila v stranko in se celo spoprijateljila s kar velikim številom ljudi. Prepričana sem bila, da delam dobro stvar in sem res z vsem srcem podpirala Šiška in stranko.

Samoiniciativno sem posnela kar nekaj video komentarjev (13), saj sem želela opozarjati širši krog ljudi na krivico, ki se dogaja nedolžnemu človeku, hkrati pa jih spodbuditi k temu, da bi tudi sami kaj naredili. Na račun tega sem bila na spletu seveda deležna tudi mnogih kritik in celo opozoril, da ne podpiram takšnega človeka kot mislim in podobno. Seveda se za to nisem zmenila, saj je bilo rečeno s strani vodstva stranke, da gre večinoma za provokatorje.

Tako so počasi tekli meseci in dogajalo se ni nič konkretnega, razen bodenja po Facebook-u in pa protestnih shodov, ki so potekali vsako soboto. Sama sem se udeležila še samo enega, ki je potekal v Ljubljani, več pa ne, zaradi pomanjkanja časa.



Vmes sem večkrat podala mnenje kje vidim napake v stranki in kako bi lahko nekatere stvari izboljšali, predvsem kar se tiče retorike. Sama seveda nisem nikakršna strokovnjakinja na tem področju, vseeno pa mi te stvari pač ležijo. Bila sem prepričana, da je njihova retorika preveč napadalna in da to stranki zelo škodi. Treba je namreč precej paziti na javno podobo, kajti drugače lahko ljudje hitro tolmačijo stvari “napačno”.

Kakorkoli, glede tega se ni dosti spremenilo in tudi na shodih je bilo vedno manj ljudi. Pa so kljub temu z njimi nadaljevali vsako soboto v Mariboru. Vse skupaj je postajalo že rahlo utrujajoče in na trenutke celo podobno cirkusu. Vse bolj sem vedela, da stranka ni na pravi poti in vse bolj čudno se mi je zdelo, zakaj nihče ne stremi k temu, da bi bilo bolje. Po novem letu smo imeli sestanek in padlo je nekaj zanimivih predlogov, vendar kasneje ni bilo nobene realizacije. Je pa bilo na tem sestanku tudi izrecno poudarjeno, da v kolikor kogar koli izmed nas na družbenem omrežju kontaktira Blaž Babič , naj ga blokiramo.



On naj bi bil provokator, celo agent, ki hoče zrušiti stranko. Meni se seveda ni niti sanjalo, kdo je to, zato sem se strinjala in bila pripravljena to upoštevati. Kasneje sem se spomnila, da mi je omenjeni res napisal pod enega izmed mojih videov v komentar, da sem žrtev prevare Bidarjevih s tihim privoljenjem Šiška. Seveda sem komentar zbrisala in pozabila nanj. Čez čas pa sem od različnih ljudi začela dobivati sporočila, da gre za zelo pokvarjene ljudi.

Nekdo je celo trdil, da pozna Šiška dolga leta in, da ni takšen, za kakršnega se izdaja. Tudi nekateri strankarski kolegi so začeli ugotavljati različne stvari in mi prav tako povedali, da jim na ušesa prihajajo čudne stvari. Bila so celo ugibanja, da se stranko namenoma ruši in to od znotraj, morda celo s strani zakoncev Bidar. Seveda moram poudariti, da so bila to samo ugibanja. Zato sem se odločila, da zadevo raziščem, kolikor pač lahko.

Prva oseba, ki mi je prišla na misel je bil Blaž Babič. Zdelo se mi je zanimivo zakaj je Anica Bidar tako poudarjala naj ga blokiramo. Poleg tega pa sem slišala, da je človek dolga leta delal s Šiškom in pozna zelo dobro resnico o vsem skupaj. Nenazadnje pa sem ugotovila, da je bil v uredniških odborih njegovih knjig in jasno mi je bilo, da moram začeti pri njemu. Zato sem se odločila, da ga kontaktiram.

K sreči mi je bil pripravljen prijazno obrazložiti večji del zgodbe za časa njegovega delovanja v stranki. Kasneje pa sem izvedela tudi od nekaterih drugih bivših članov še precej stvari. Ampak tu ni šlo za neke govorice, da ne bo pomote. Šlo je za dogodke s kraji in datumi ter za osebe z imeni in priimki. Takšnih stvari pa si seveda ni moč izmisliti kar tako. Pojavljale pa so se seveda tudi zgodbe s strani drugih še aktivnih članov stranke. Vse bolj jasno mi je bilo, da bi morala že na začetku slediti svojemu občutku, ki mi je pravil, da tu nekaj ni v redu.

Zato sem se februarja 2019 odločila, da izstopim iz stranke. Poleg mene so izstopili še štirje člani, ki so bili podobno mnenja, da v tej stranki ni prihodnosti. Dejansko se ni naredilo nič konkretnega, vodstvo stranke je še naprej delalo napačne korake in vse skupaj je obstalo na mrtvi točki.

Ob izstopu iz stranke sem bila seveda deležna s strani aktivnih članov raznih izjav o izdajstvu, sopredsednica stranke pa me je preprosto blokirala na Facebook-u in izključila iz pogovornih skupin ZSi. Kasneje enkrat, ko sem izrazila s komentarjem podporo Blažu Babiču, pa me je celo poklicala po telefonu in seveda pogovor ni bil nič kaj prijeten.

Na koncu me je še grdo užalila z besedami, ki pa nikakor ne bi smele biti na nivoju sopredsednice politične stranke. Moram priznati, da sem bila zaradi tega precej v šoku. Kljub vsemu pa sem jo naslednji dan poklicala, ker sem hotela zadeve zaključiti na kultiviran in miren način. Tako smo zadeve res zaključili z nekakšnim premirjem.

Žal pa sem čez čas izvedela, da je Bidarjeva članom stranke prepovedala všečkanje in deljenje vsakršnih mojih objav na Facebook-u. Z nekaterimi člani sem ostala v prijateljskih odnosih in so mi povedali, da v stranki krožijo razne zgodbe o meni, ki pa so bile naravnost smešne. Ena od njih je bila celo ta, da sem agentka in sem prišla v ZSi pod pretvezo, da zrušim stranko oziroma prenašam informacije - komu drugemu kot najbolj osovraženemu bivšemu članu Blažu Babiču.

Vedno bolj ko sem sestavljala koščke te sestavljanke, vedno bolj se mi je razkrivala resnica. Ti ljudje nikakor ne delajo v prid malega človeka, še manj v prid Slovenije. Delajo samo za svojo korist in lastne interese, kot večina tistih, ki so na oblasti. Pa tu nikakor ne gre za pljuvanje čez nikogar, gre samo za resnico.

Žal je še veliko ljudi ne vidi in nekateri je morda ne bodo videli nikoli. Vsekakor pa lahko rečem, da resnica osvobaja. In na koncu lahko povem še, da ne obžalujem te izkušnje, ampak ravno nasprotno. Naučila sem se ogromno, nenazadnje tudi o človekovi naravi. In po svoje sem prav hvaležna, da so se stvari obrnile tako kot so se, saj bi bila v nasprotnem primeru prikrajšana za resnico in iskrene ljudi, ki na srečo še obstajajo.

NAPREJ NA 16. DEL