Postali smo tarča napadov. Samo z nami se ukvarjajo.

Spoštovani prijatelji,

Lista dr. Igorja Šoltesa je postala glavna tarča različnih poskusov diskreditacije. Včeraj so nas napadli v Dnevniku, danes mrzlično iščejo nove zgodbe – tam kjer jih seveda ni. Slovenska javnost je v nas prepoznala resno in odgovorno politično energijo, tudi nekateri “stari igralci” na slovenskem političnem prizorišču so ugotovili, da nismo “muha enodnevnica” in da je treba storiti vse da nam naredijo politično škodo. Razumemo njihovo nervozo a ne bomo se ukvarjali u njo.

Včeraj so v Dnevniku objavili članek o tem, da je dr. Igor Šoltes leta 2009 živel v občinskem stanovanju. O tem so dr. Igorja Šoltesa, leta 2010, ko je bil predsednik računskega sodišča spraševali novinarji Dnevnika. Dobili so vse odgovore in pojasnilo s strani Stanovanjskega sklada RS. In ker ni bilo “zgodbe” niso nič objavili. Včeraj, dva dni pred volitvami, je ta zgodba postala znova “akutalna”. Poslali smo naš odgovor na ta članek a odgovora še niso objavili. Čeprav v tej zgodbi ni nič so ocenili, da nam bodo naredili dovolj veliko škodo, če nas prisilijo, da se branimo. Danes sprašujejo o avtomobilu s katerim se pelje dr Igor Šoltes, o šoferju, …, nismo opazili, da to sprašujejo tudi ostale kandidate, tudi glede stanovanj in podobnih reči ne. Ne bomo se ukvarjali s tem, definitivno. Gremo naprej, v nedeljo so volitve, pokažimo jim, da nihče več ne naseda tem manipulacijam in igricam, da se na ta način ne da upravljali z vami in z državo.

Tukaj je tudi naš odgovor Dnevniku, v naši pisarni bodo na vpogled tudi vsi ostale dokumente kot je pogodba o najemu avtomobila, pogodbo o nakupu stanovanja in kar je še zanimivega. Nič ne skrivamo.

“V članku, objavljenem 20. maja 2014 v Dnevniku, gre za očiten poskus osebne diskreditacije. V Dnevniku so o uporabi stanovanja JSS MOL v preteklosti že nameravali poročati, saj sem že 28. januarja 2010 enemu od novinarjev na vprašanja o uporabi tega stanovanja podrobno odgovoril, čeprav članka vse do danes še nisem zasledil. Na tem mestu ponavljam dejstva, iz katerih je razvidno, da glede najema ni bilo nič spornega.
Od tedanje Občine Ljubljana-Šiška sem (tako kot mnogi drugi prosilci) leta 1993 na podlagi Pravilnika o dodeljevanju občinskih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 59/92) najel stanovanje na naslovu Krivec 8, Ljubljana. Do najema stanovanj smo bili upravičeni delavci, ki smo takrat opravljali vzgojno-izobraževalno, zdravstveno, socialno oz. znanstveno delo ter delavci zaposleni pri organih za notranje zadeve, državni upravi, samostojni kulturni delavci, pedagoški delavci ter tisti, ki so opravljali naloge, ki so v posebnem interesu občine.
V času sklepanja najemnih pogodb je najemnina predstavljala profitno najemnino, ki je bila višja od neprofitne najemnine, tudi po sklenitvi aneksa decembra 1994.
Prej navedeni pravilnik Občine Ljubljana-Šiška sicer ne velja več, saj so ga, zaradi sprememb pravnega sistema, nadomestili pravni akti, ki na novo urejajo to materijo in ustrezno prilagajajo višino najemnine spremenjenim razmeram. Ker ob spremembi pravilnika ni bil izrecno opredeljen način revalorizacije višine najemnine, je bila tako v celotnem obdobju od spremembe pravilnika zaračunavana fiksna najemnina. V izvirni najemni pogodbi je bilo določeno, da se najemnina zaračunava v skladu z zakonskimi predpisi in pravilnikom, kar pa je bilo s sklenitvijo aneksa in spremembo tega člena razveljavljeno.
JSS MOL je nato v letu 2006 najemnike pozval k sporazumni korekciji višine najemnine. Pojasnjeno je bilo, da smo najemniki pozvani k sklenitvi aneksov k najemnim pogodbam, čemur sem se odzval takoj po prejemu poziva, dne 7. 3. 2006. Najemnino (in stroške) sem ves čas redno mesečno plačeval. Od 24. 6. 2009 nisem več najemnik predmetnega stanovanja.
Vse svoje premoženje sem javno razkril že večkrat, nazadnje nedavno v časniku Finance. Za stanovanje, katerega solastnik sem 50 % in v katerem živimo z družino od junija 2009, sem vzel stanovanjski kredit pri NLB.