Simbolika psa – Kaštelir nad Kortami

.....Jeseni 2012 se je skupina štirih piranskih foreštov odpravila preko mestnih meja, ki jih je nekoč določalo obzidje, v garažni hiši nad njim sedla v mali stari avto in se podala v neznano. Odločili so se namreč raziskati zaledje naše Istre in svoja odkritja deliti z javnostjo. Na tej povezavi je še več zanimivosti o Kortah! Najboljši so izobraževalni videi! Ne verjamete? Ne bo vam žal...

Za ljubiteljskega arheologa Heinricha Schlimanna sem prvič slišal v sedmem ali osmem razredu osnovne šole, ko sem v reviji Življenje in tehnika prebiral članke o njegovem odkrivanju Troje. Branje teh prispevkov je bilo zame kot branje kriminalke. Zgodba o tem odkrivanju je še danes zanimiva. Heinrich Schlimann ni poznal Indiane Jonesa, jaz imam to srečo, da poznam zgodbi obeh.

Odločitev, da avanturisti obiščemo Korte, me je ponovno posadila pred računalnik. Tokrat sem se po prvih informacijah, pridobljenih iz Pucerjeve knjige »Popotovanje po Slovenski Istri«, odločil, da bom teren v zaledju obiskal kot ljubiteljski »arheolog«. Moram priznati, internet je zakon. Vpišeš v brskalnik »Kaštelir Korte« in že imaš pred seboj nabor vseh možnih naslovov in povezav, ki se ukvarjajo s to temo.  Takoj sem vedel, da sem na pravi poti. Pred menoj so se nanizali naslovi: Prebujeni Kaštelir – Kaštelir odkriva zgodovino -  Kašlerski gonič – Kontinuiteta poselitve na gradiščih med slovensko obalo in Postojnskimi vrati – Gradišča odsevi …

“Kašler” nad Kortami

Kaštelir nad Kortami – Zakopal sem se v literaturo in začel odgrinjati plasti »prsti«, pod katerimi je skrita in zapisana zgodba tega arheološkega najdišča.  Po podatkih Instituta za arheologijo – SRC SAZU najdišče prvi omenja Marchesetti C. leta 1903. Na strani je sledeč opis: Kaštelir (269 m) nad Čedljami se vzpenja severozahodno od zaselka Dvori (Korte). Ovalno ploščad vrh hriba omejuje na vzhodni, vstopni strani močan nasip, osrednji prečni, ca 8 m visoki nasip deli ploščad na dva enaka dela. Prerez nasipa (v letih 1960, 1961) je pokazal, da je bil sestavljen iz 8 zapored nastalih suhih zidov v neenakomernih razmikih, ki so bili zapolnjeni z zasipom. Najstarejša faza je iz halštatskega obdobja …

Leta 2004 je bil začet raziskovalni projekt »Kontinuiteta poselitve na gradiščih med slovensko obalo in Postojnskimi vrati«. Na spletni strani »Istworld« je zapisano, da je bil namen  projekta vzpostavitev baze podatkov in razvoj novih raziskovalnih metodologij v arheologiji, ki bodo omogočale preučitev kompleksnosti kontinuitete poselitve na prazgodovinskih gradiščih, med njimi tudi Kaštelirja nad Kortami. Rezultati projekta bodo nova, empirično podprta spoznanja o delovanju prazgodovinskih družb ter razvoj metodološko sodobnih raziskovalnih metod za bodoče raziskave na področju med Obalo in Postojnskimi vrati.

Pod naslovom »Prebujeni Kaštelir« iz leta 2010 sem našel na spletni strani UP ZRS Inštituta za dediščino Sredozemlja članek o izkopavanjih. V njem je Kaštelir nad Kortami opisan kot  prazgodovinska višinska naselbina na prvih obronkih Šavrinskega gričevja. Izkopavanja so začeli pred dvema letoma,  aprila 2010 pa so izvajali večje zaščitno arheološko sondažno izkopavanje na južni terasi tik pod vrhom griča. Našli so veliko število artefaktov. Arheološke najdbe, ki so jih našli, segajo vsaj od zgodnje bronaste dobe (okoli 2000 pred n. š.) pa vse do zgodnje rimskega obdobja (2. – 1. stol. pred n. š.). Med najpomembnejše najdbe sodi figurica bronastega psa, ki ga lahko na podlagi prvih paralel datiramo v mlajšo železno dobo.

Kašlerski gonič

Kašlerski gonič- Izjemno arheološko odkritje »Kašlerski gonič«, je bil naslov prispevka o novi  pridobitvi Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« v Piranu. V tekstu najdemo naslednji opis: »Pod novodobno plastjo nasutih kamnov, ki so verjetno služili za utrditev in drenažo terase, je bila odkrita zaplata prsti z ogljem, v kateri je ležala dobro ohranjena bronasta figurica psa. Na značilnost figuralike mlajše železne dobe opozarjata spojeni prednji in zadnji nogi, zankasto zvit rep, dokaj realistično oblikovana glava in trup z nakazanimi mišicami  ter v sklenjen krog oblikovan rep«.  V nadaljevanju tudi izvemo, da je simbolika psa v številnih mitologijah sveta zapletena, povsod pa prevladuje njegov simbol kot poznavalca tuzemskega in onstranskega človeškega življenja. Figurico psa iz Kaštelirja so poimenovali »Kašlerski gonič«.

Tako, sedaj pa po vrsti: imamo prazgodovinsko arheološko najdišče Kaštelir iz bronaste dobe (2000 pred n.š.) s čudovitim panoramskim razgledom (360°), imamo bronasto figurico »Kašlerkega goniča«, staro okrog 3000 let, ki je označena kot izjemna najdba, kot navaja PM »Sergej Mašera« v Piranu, imamo KS Korte, v kateri deluje Kulturno društvo, ki skrbi za muzejsko sobo, imamo Občino Izola, pod katero spada KS Korte, in imamo domače in tuje »radovedneže« (turiste), ki bi si želeli to, o čemer pišem, tudi ogledati.

V zgodbo vstopa sedaj nov igralec. ZVKDS – OE Piran je leta 2008 pripravila »Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Izola«. V elaboratu so navedene vse pravne osnove, splošna izhodišča, splošni varstveni režimi in seznam enot nepremične kulturne dediščine. V splošnih izhodiščih je med drugim zapisano, da so državljani, lastniki dediščine in drugi zainteresirani pomemben in enakopraven soudeleženec pri sprejemanju odločitev na vseh ravneh odločanja. Med načeli, ki izhajajo iz zagotavljanja celostnega varstva dediščine, je na zadnjem mestu zapisano, da je potrebno zagotoviti varstvo in prenovo objektov kulturne dediščine v prostoru na tak način, da ji zagotovimo ustrezno uporabo v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja. Poudarek v elaboratu je na trajnostni rabi dediščine  in obravnavanju dediščine kot dejavniku kakovosti prostora ter kot blaginje in priložnosti za razvoj. Na koncu elaborata je seznam enot nepremične kulturne dediščine v občini Izola. Za KS Korte je poleg Kaštelirja in cerkve sv. Antona Puščavnika navedenih še nekaj več kot 10 enot.

Cerkev sv. Antona Puščavnika

Julija 2011 je bila po naročilu Občine Izola izdelana študija »Dokument identifikacije investicijskega projekta Izolske poti«, izvajalec pa je bil IRPEK d.o.o. Med razlogi za investicijsko namero je navedeno, da je v občini evidentiranih 95 enot kulturne dediščine, ki niso samo v Izoli, temveč so razpršene po širšem podeželskem področju občine. Povezovanje naravnih in kulturnih spomenikov v enoten in celovit sistem je zato najboljša rešitev. Izolske poti bodo omogočile poleg rekreativnega vidika tudi boljše možnosti za spoznavanje kulturne dediščine. Temeljni cilj investicije je z ureditvijo poti približati širši javnosti v celoto povezane lokalne kulturne in naravne znamenitosti, kot značilnost izolskega podeželja. V nadaljevanju je obrazložena varianta »Izolske poti« z investicijo (pridobitev evropskih sredstev), ki bo zagotovila v dokumentu navedene pozitivne učinke. V »Sončnem delu poti« (trasa: Šared – Malija – Cetore – Korte – Šared) je predviden tudi postanek v Kortah z ogledom Kaštelirja, cerkve sv. Antona, kmečkega dvorca, zadružnega doma itd. Med drugim je navedeno, da bi naj bile ob poti na lokacijah postavljene klopi, mize, ploščadi, koši za smeti, usmerjevalne table, označevalne table z zemljevidom … Vrednost investicije v celoti, vključno z DDV, znaša nekaj manj kot 200.000 €. Terminski plan izvedbe: začetek oktober 2011 – konec maj 2012.

Korte smo avanturisti obiskali 25. oktobra 2012. V stavbi Kulturnega doma Korte nas je sprejela prijazna gospa Morato in nas najprej peljala v muzejsko sobo Kulturnega društva Korte, kjer smo dobili prve informacije o zanimivostih iz zgodovine kraja. Gospa nam je dejala, da smo eni redkih, ki jih te stvari zanimajo, in se je z nami podala tudi do cerkve sv. Antona Puščavnika. Potem ko sem videl v muzejski sobi figurico »Kašlerskega goniča«, sem se nehote prestavil nazaj v zgodovino in si poskušal predstavljati, kaj se je v teh krajih dogajalo v tistem času. Po ogledu Kort smo se odpravili še sami na Kaštelir. Pred tem smo v lokalni trgovini kupili kruh, salamo, sir in pijačo za »Zajtrk v travi«, ki smo ga načrtovali že pred odhodom v Piranu. Z avtom smo prišli po sledenju majhnih rumenih tablic z napisom Kaštelir v bližino lokacije. Potem smo peš nadaljevali do arheološkega najdišča. Znašli smo se na vrhu vzpetine z lepim razgledom, z ostanki kamnitih zidov, poraščenih s travo in grmovjem, brez označevalne table z informacijo o lokaciji, brez klopi, brez mize, brez koša za smeti …

Skratka, pozni zajtrk je bil postrežen na ploščatem kamnu, sedeli smo na kamnih, smeti smo vzorno zbirali v vrečko, ki smo jo kasneje odnesli s seboj, in pogovarjali smo se o tem, kakšne zanimive stvari o tem arheološkem najdišču je možno izvedeti, če obiščeš PM »Sergej Mašera« v Piranu, muzejsko sobo KD Korte, greš v knjižnico in pobrskaš po internetu. Ja, v Pokrajinskem Muzeju Koper lahko kupiš za 19 € tudi repliko »Kašlerskega goniča«.

Mnogo babic, kilavo dete!

Primer dobre prakse: Rifnik

DEDI: Arheološko najdišče Rifnik
Turizem Šentjur:  Arheološki park Rifnik
I Feel Slovenia:  Arheološki park Rifnik

Slovarček:

Heinrich Schlimann – (6. 1.1822 – 26.12 1890) zagovornik zgodovinske resničnosti mest v Homerjevih delih. Eden pomebnih vodij izkopavanj Troje, Miken in Tirynsa.

Indiana Jones –  Dr. Henry »Indiana« Jones je izmišljeni arheolog, ki nastopa v zgodovinskih avanturah Georga Lucasa in Stevena Spilberga. Lik Dr. Henrya igra Harrison Ford.

Spletne povezave:

- Institut za arheologijo SRC SAZU – Dvori nad Izolo 
- Istworld – Kontinuiteta poselitve na gradiščih med slovensko obalo in Postojnskimi vrati
- UP ZRS Inštitut za dediščino Sredozemlja: Prebujeni Kaštelir – Zaščitna arheološka izkopavanja na Kaštelirju nad Kortami pri Izoli
- Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran – Izjemno arheološko odkritje »Kašlerski gonič«
- ZVKDS OE Piran Varovanje kulturne dediščine v občini Izola
- Občina izola Julij 2011  Dokument indentifikacije Izolskih poti
- KS Korte
- Kulturno društvo Korte
- Heinrich Schlimann