Pri nas je tudi bil pred kakšnim letom, letom in pol.

Prišel rubit, v sredo popoldne, v vrednosti 320 €, od tega jih je takoj želel imeti 200, za dolg banki, ki je znašal 80 €.

"Moral" je pofotkati sinovo sobo, ki je bil dolžnik banki, in kopalnico.

Sem mu ponudila svoje slike, a jih ni hotel. (Bila sem prestrašena.)

Me je prepričeval, naj si sposodim 200 €, a sem mu lepo povedala, da nimam od koga si sposoditi. In je odgovoril, če ne bom (jaz) do petka zrihtala denarja, da bo prišel s ključavničarjem in vdrl v hišo.

No, da znamo v določenih trenutkih ohraniti mirno kri, je zelo pomembno.

Ko je odšel, oz.sta s sodelavcem odšla, sem poklicala na "pravi" naslov, in vprašala, kaj mi je storiti ob taki zadevi.

In odgovor se je glasil: izvršitelj mora imeti sodno odredbo. Iz sodišča.

SODNO ODREDBO!

Brez sodne odredbe ga niste niti dolžni spustiti v hišo.

Običajno izvršitelji nimajo sodne odredbe, ker to stane več kot običajno sam dolg dolžnika.

Firme se poslužujejo izvršiteljev, da jim ni treba skozi sodne mline, ker to stane denarja in časa.

ZATO, KDORKOLI IMA OPRAVKA Z IZVRŠITELJI, NAJ OD NJEGA ZAHTEVA SODNO ODREDBO!

To je po zakonu.

P.S.

Kar se mi je zgodilo, in na podlagi odgovora, ki sem ga dobila iz pravega naslova, sem to še isti dan napisala na internet. Povezavo poslala Hojsu preko sms-ja, in v petek, niti svetek, ni več bilo glasu od njega.

Sinu so s sodišča kakšnega pol leta kasneje poslali, da tožnik odstopa od zahtevka. (Banka je odstopila od tistih 80-tih €, ki jih, resnici na ljubo, niti bil dolžan, saj je imel brezplačen račun, ker je bil dijak. Nabrali so se mu samo stroški vodenja računa.)

P.S.1

Če se ne bi pozanimala na pravem naslovu in če bi podlegla ustrahovanju Hojsa, bi bila ob 200 €. Za prazen nič.

Zato, zahtevajte od njega, da vam pokaže SODNO ODREDBO, preden se sploh začnete pogovarjati z njim.