Zeleno zavajanje oziroma t. i. "greenwashing" pogosto ne temelji na povsem napačni trditvi, temveč na selektivnem razkrivanju informacij. Podjetje izpostavi eno pozitivno lastnost izdelka, ob tem pa zamolči širši vpliv proizvodnje, količino uporabljenih virov, življenjsko dobo izdelka ali poslovni model, ki spodbuja hitro menjavanje kolekcij. 👗

Dober primer tega je kolekcija H&M Conscious, ki je bila predstavljena kot bolj trajnostna zaradi uporabe recikliranih, organskih in drugih izbranih vlaken. Toda podatek o posameznem materialu še ne pove, kakšen je celoten vpliv izdelka, koliko vsebuje sintetičnih vlaken, koliko vode in energije je bilo porabljene ter kako dolgo bo oblačilo dejansko v uporabi. ♻️
Zeleni alarm se prižge, ko:

– so uporabljeni izrazi, kot so »trajnostno«, »zavestno« ali »okolju prijazno«, brez jasne definicije;
– je poudarjen le en material ali ena lastnost izdelka;
– manjkajo podatki o celotnem življenjskem ciklu;
– trditve niso podprte z neodvisnimi dokazili,
– zelena kolekcija ne naslavlja širšega problema prekomerne proizvodnje.

Ključno vprašanje pri tem se ne pojavlja samo ob uporabljenih materialih izdelkani, ampak tudi koliko časa se ta uporablja, kako je bil proizveden in kaj se z njim zgodi po uporabi.

Preberite več na: https://climatalk.org/2026/03/13/greenwashing-exposed-case-studies/