Potem ko je Damir Črnčec med božičnimi prazniki na sporni način postal pomočnik oziroma svetovalec predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (Žige Debeljaka), pristojen za korporacijsko varnost, nekaj tednov tednov kasneje (februarja letos) pa prevzel Telekomovo hčerinsko družbo TS Media in portal Siol (z nastavitvijo Rolanda Žela za direktorja), čemur je sledila zamenjava odgovornega urednika Siola Mihaela Šuštaršiča (ki ga je sicer po zamenjavi oblasti leta 2022 nastavila tedanja generalna sekretarka Gibanja Svoboda Vesna Vuković in tako - pod Golobom - začela zlorabo Siola) s športnim novinarjem Jakom Lopatičem, se zlorabe tega državnega medija v politične namene in teptanje novinarstva le še stopnjujejo. Do pravzaprav neverjetnih razsežnosti. Ob vsem tem, kar Svoboda itak že počne na medijski sceni.

Vojaška piarovka jim piše članke

Črnčec in Žel sta Siolovo poročanje o Golobovi vladi in opoziciji organizirala dobesedno po vojaško, kar nas lahko spominja celo na vojaško cenzu

Slovenska tranzicija pozna številna "naključja", ki kažejo na neverjetno tesno in zvesto povezavo med pravosodjem in politiko, tudi mimo medijsko najbolj razvpitih primerov. Ko je - na primer - Milan Kučan januarja 2002 za Radio Slovenija javno obsodil Mermalov menedžerski odkup BTC, da je neetičen in škodljiv za podjetje, je višje sodišče v Ljubljani sledilo njegovim besedam ter s pravnomočno sodbo o ničnosti umika lastnih delnic potrdilo spornost menedžerskega prevzema BTC (vir: Stanislav Kovač za Finance). No, Kučana to ni oviralo, da Jožeta Mermala ne bi kasneje povabil med ustanovitelje Foruma 21 ter z njim počitnikoval na Peklenskih otokih in Hvaru.

Zato seveda ni nobeno naključje, da ob "presenetljivi" razveljavitvi oprostilne sodbe ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću in druščini v zadevi Stožice (kjer je županu sicer grozilo 7 let in 10 mesecev zapora) na višjem sodišču v Ljubljani na politični sceni krožita vsaj dve teoriji:

- Po eni naj bi šlo za generalno vajo (generalko) v

... Matjaž Han ...

... in Vladimir Prebilič. (foto: Bobo)

"Golob je nor, ni pa še politično gotov," mi - med drugim - po zadnjih javnih nastopih predsednika vlade in Gibanja Svoboda (v medijih in državnem zboru ob interpelaciji njegove vlade) ilustrativno sporoča eden pomembnih zakulisnih igralcev na levi sredini. Takšno je torej - vsaj po mnenju nekaterih insajderjev - trenutno realno psihofizično in politično stanje Roberta Goloba, kaj pa Matjaž Han (Socialni demokrati), Jernej Vrtovec (NSi) in Vladimir Prebilič, evropski poslanec na listi stranke Vesna, ki cilja na prestol leve sredine?

- Vrtovec, poslanec NSi in nekdanji minister za infrastrukturo v tretji Janševi vladi, ne bo, pravijo, nikoli aktivno rušil predsednika stranke in evropskega poslanca Mateja Tonina, da bi ga na silo zamenjal na čelu NSi, bi pa predsedniško funkcijo prevzel, če se Tonin umakne sam. Ima pa Vrtovec pri tem še nekatere dodatne pomisleke, saj mu je kakor jasno, da bo Nova Slovenija na prihodnjih parlamentar

Ura resnice: Slovenska vojska proti vojakom? (31. 3. 2025)

- Ko je pevka Jadranka Juras govorila, da slovenski vojaki na tujih misijah pobijajo lokalno prebivalstvo, so politiki in mediji potuhnjeno molčali, on je pa zoper Jurasovo vložil tožbo, ko je minuli konec tedna na spletu komentiral znano bizarno izjavo ministra za obrambo Boruta Sajovica (Svoboda), so častniki Slovenske vojske, da bi branili politika Sajovica, vojakom z ukazi prepovedali širjenje njegovega komentarja, on pa je gost današnje Ure resnice:

To je Gvido Novak, častnik SV, prvi in dolgoletni predsednik Sindikata vojakov Slovenije ter tisti učinkoviti sindikalist iz Slovenske Bistrice, ki skupaj z vojaki svoje delodajalce (Generalštab SV ter ministrstva za obrambo, finance in javno upravo) premaguje predvsem na sodiščih. Njegova današnja pripoved je trpka in skoraj depresivna zgodba o tem, kako se na plečih vojakov načrtno uničuje slovenska vojska, čeprav jo imamo prvič v zgodovini, a tudi humorna, ko pripoveduje o pr

Bor Zuljan med svojim famoznim solo nastopom na otvoritvi Evropske prestolnice kulture (Go2025), za katerega pol Nove Gorice trdi, da mu ga je zrihtala UKZ oz. Svoboda.

Vse se je - tako kaže - začelo na pompozni državni proslavi ob dnevu upora proti okupatorju, na predvečer praznika OF, v sredo, 26. aprila 2023, zvečer, v Športni dvorani Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju, kjer je bila Urška Klakočar Zupančič, predsednica državnega zbora in takrat še tudi podpredsednica Gibanja Svoboda, slavnostna govornica, na proslavi pa sta nastopila tudi pevec Šank rocka Matjaž Jelen in kitarist iste znane slovenske glasbene skupine Bor Zuljan. Dva meseca pozneje pa Zuljan dobi pismo iz državnega zbora (DZ je sicer tudi plačal Zuljanov in Jelenov nastop na proslavi v Šoštanju), ali bi se predsednici UKZ pridružil kot (p)osebni snemalec in producent njenih videoposnetkov za objave na družbenih omrežjih. Povedano drugače, iskra je preskočila, Klakočarjeva pa je prevzela pobudo, pod kri

... ko je Klakočarjeva odstopila kot podpredsednica stranke, nato pa, tako naši viri iz njenega kabineta, govorila, češ, dajte mi vsaj pogodbo z Borom Zuljanom, to ste mi vendarle dolžni.

Po včerajšnjem odmevnem članku, povezanim s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda) in kitaristom, njenim sodelavcem in ljubimcem Borom Zuljanom (Bojan, "vrgel si bombo", mi pravi znana televizijska novinarka), še nekaj novih informacij, ki prihajajo iz državnega zbora, kabineta UKZ in Gibanja Svoboda, viri pa, razumljivo, želijo ostati neimenovani:

- Po že omenjeni državni proslavi upora proti okupatorju v Šoštanju (26. aprila 2023) naj bi prišlo do pestrega "dogajanja na WC-ju", ko naj bi se celo poklicno vsega vajeni policisti iz Centra za varovanje in zaščito, zadolženi za UKZ, nad tem prikrito zgražali, eden od njih naj bi nekaj tega celo posnel. O tem se govori tudi v njenem kabinetu in Svobodi.

- Klakočarjeva naj bi kasneje zahtevala, da se Zuljana "spravi na pogodbo

"Ko je Trump v svojem inavguracijskem govoru pohvalil ameriškega človeka, ki je premagal fašizem in komunizem, je slednji iz prevoda na naši nacionalni televiziji kar izpuhtel. Naključje?"

Piše: Peter Merše*

Donald Trump je prisegel kot 47. predsednik Združenih držav Amerike. Zmagal je na demokratičnih volitvah. Čeprav ameriška ureditev tega ne zahteva, je dosegel tudi zmago v skupnem številu glasov. In vendar serijo komentatorjev in filozofov po svetu skrbi, da je ameriška demokracija ogrožena, da spremljamo vzpon fašizma, kakšen bolj dramatičen bi celo rekel, da so bile morda to zadnje demokratične volitve v ZDA. Da so tudi Adolf Hitler, Aleksander Lukašenko in drugi prišli na oblast na vsaj približno demokratičnih volitvah, bi lahko hitro kdo zamahnil z roko, češ, biti demokratično izvoljen še nič ne pomeni. Zato je morda smiselno pogledati, kaj torej naš novopostavljeni "fašist" naklepa in kaj je že izvršil v prvih dneh mandata.

Če bi nekdo izpred še nekaj desetletij spremljal inavgu

Če je Robert Golob prvi predsednik slovenske vlade, ki prihaja iz privilegirane partijsko-direktorske družine, rojen z zlato žlico v ustih, s temu primernim značajem in žal tudi delovnimi navadami ("Robertina" zjutraj rada dolgo spi, a delati zmore največ šest ur dnevno), obogatel pa je na "sadovih družbene lastnine" (beri: z dolgoletnim finančno nebrzdanim vodenjem paradržavnega Gen-I), je podjetnik Marko Lotrič prvi slovenski self made milijonar, ki se je odločil vstopiti v aktivno politiko.

Povedano drugače, Marko Lotrič, rojeni Kranjčan, elektrotehnik po poklicu, obogatel z družinskim podjetjem Lotrič Meroslovje, je zato slovenska različica Berlusconija ali Trumpa, če hočete. No, vsaj začenja tako.

To je zagotovo tudi najbolj zgodovinsko in pomembno sporočilo sobotnega ustanovnega kongresa nove stranke Fokus (četudi tega fenomena, rojenega na Brdu pri Kranju, začuda ni opazil še noben novinar, komentator ali mnenjski voditelj, ampak očitno so že vsi povsem zaplankano zazrti samo na

Danes, v petek, ob 11. uri dopoldne, bo posebna preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje, citiramo, "ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine," zaslišala avtorja teh vrstic, ki bo pred omenjeno komisijo nastopil kot priča. Medtem ko ta komisija preiskuje portal Požareport oziroma podjetje Lanaka Media, d. o. o., izdajatelja Požareporta.

Čeprav se sliši precej dramatično, napeto, morda celo nepredvidljivo, temu ni čisto tako. Saj stvari so bolj ali manj jasne, predvsem so predvidljive, in tukaj pred vami je zapisanih točno 8 opomb, ki jih je ob današnjem zaslišanju pametno prebrati in vedeti:

1 Podjetje Lanaka Media, ki ga avtor teh vrstic vodi kot direktor, ustanovitelj in 100-odstotni lastnik, obstaja od