Ta napol nora drama okoli Trumpa in Bidna, ki se zadnjih nekaj dni dogaja v Sloveniji, je posledica neznosne lahkosti tvitanja, tipične obsedenosti z Janezom Janšo in posledično bizarne slovenske vsestranske histerije ob volitvah predsednika ZDA.

- Na tvitanje JJ in drugih politikov imam podoben pogled kot tisti javno znani politično manj obremenjeni poznavalci slovenske politično-medijske scene ter komunikacijskega marketinga, od Sebastjana Jeretiča do Miloša Čiriča ali Edvarda Kadiča, da jih ne naštevam vseh. Tvitanje je pač sodoben kanal komuniciranja z javnostjo, mediji in volivci, način pa odvisen od tega, kaj želi politik doseči, nedvomno pa odraža tudi njegov osebnostni značaj.

- Okoli iracionalne obsedenosti z Janšo ne kaže več izgubljati besed. Tudi dolgoletna medijska indoktrinacija je opravila svoje in danes imate med novinarji takšne, ki dobesedno živijo (samo) za to, da so proti Janši, med njimi tudi tisti, ki so bili pred leti najbolj nori na Janšo. Zoran Potič, novinar Dnevnika, denimo, na dan poči povprečno 20 do 30 aktivističnih tvitov zoper Janšo. On pravzaprav tvita zgolj o Janši - življenje drugih, pač.

Se spomnim besed Bojana Petana, prvega človeka DZS in časopisa Dnevnik, kako je pred leti, v nekem ožjem krogu izjavil, da je samo še Zoran Janković bolj nevaren za demokracijo - kot Janša. Pa Jankoviću nihče od novinarjev, zlasti Petanovi novinarji ne, nikoli ni očital nedemokratičnosti ali strahovlade, kar ves čas pompozno pripisujejo Janši.

- Do Združenih držav Amerike imam verjetno bolj aktiven odnos kot večina Slovencev in so mi dosti bližje od Rusije, ja, lahko celo rečem, da "jaz verjamem v Ameriko" (razumljivo, hčerka je študirala na University of Massachusetts, sicer eni od top 10 ameriških državnih univerz, zato po Bostonu lahko še danes vozim brez garmina, sem soavtor biografije o Melanii Trump, zato recimo nekaj vem o tem (več na tej povezavi), pa še z nekdanjim ameriškim veleposlanikom v Ljubljani, skoraj legendarnim Josephom Mussomelijem, imava stanovanje v isti stolpnici za Bežigradom), pa me je ta neverjetna čustvena involviranost Slovencev v tokratne ameriške volitve toliko bolj presenetila.

A je, bodimo realni, povezana predvsem s prej omenjeno domačo patologijo do Janše. Saj Donalda Trumpa in posledično Melanie Slovenci večinsko res nikoli niso marali, toda tolikšne histerije in sovraštva do njiju, kot sta se razpasla te dni, ni bilo čutiti, vsaj do zdaj ne. Ko pa se je sprožil refleks, češ, Janša je za Trumpa, je pa počilo. Ker danes je spet tukaj vse na tem, si za Janšo ali proti njemu. Celo ob zaščitnih maskah, čeprav naj bi jih nosili zato, ker med epidemijo covida-19 z maskami varujemo druge in sebe, pa po facebooku bereš bedake, ki pišejo, da kdor nosi maske, je tako imenovani "janšist", ali pa očitno propadle kolumniste tipa Marko Crnkovič, ki za potrebe osebne eksistence nizajo kolumne samo še o nekem "janšizmu".

Sicer pa tudi Janez Janša z zakoncema Trump doslej ni imel prave sreče. Ko je bil Janša julija 2016 na republikanski konvenciji v Clevelandu, kjer so republikanci Trumpa inavgurirali za predsedniškega kandidata, ga zakonca Trump - iz še neznanih razlogov - nista sprejela, ameriški Slovenci pa so Melanii takrat javno zamerili, ker je odklonila intervju za lokalni slovenski radio v Clevelandu.

VSE POSLEDICE ČESTITKE, KI TO NI BILA

Pri aferi Janševe tviter čestitke Trumpu preseneča dvoje: Kako je mogoče, da so ta tvit množično prevedli v Janševo (eksplicitno) čestitko Trumpu za volilno zmago, če to evidentno ni vsebina njegovega tvita, in kako je mogoče, da je Janša - v funkciji predsednika vlade - pri tem tvitu ravnal tako nespretno in nediplomatsko.

Njegov naslednji tvit (o tem, da je treba na čestitke počakati, dokler zmagovalec volitev ni tudi uradno razglašen) pa ni več takšno presenečenje: "Saj poznaš Janšo bolje od mene in veš, kako je trmast," mi je včeraj rekel eden od ministrov.

A zgodba je politično zelo resna.

Najprej naj bi Janšo od članov njegove vlade na ta tvit opozoril Matej Tonin, prvak NSi, minister za obrambo in podpredsednik Janševe vlade, na rednem sestanku šefov strank koalicije minuli četrtek, češ, zakaj je tako tvitnil. Janša pa naj bi mu odgovoril, ali si upa staviti tisoč evrov, da na koncu ne bo zmagal Trump. Hja, Tonin očitno ni šel v stavo, saj naj bi mu Zdravko Počivalšek v soboto, ob seji vlade na Brdu pri Kranju, dejal, Matej, Trump izgublja, zakaj nisi stavil, zdaj si pa "izgubil" tisoč evrov.

Mimogrede, Počivalšek v nasprotju z Igorjem Zorčičem (SMC), predsednikom državnega zbora, ki je takoj za Toninom kot drugi iz Janševe koalicije Joeju Bidnu čestital za zmago, Bidnu (še) ni čestital, a to menda zato, ker ga te stvari preprosto ne zanimajo.

O natančnih političnih posledicah Janševe tviter čestitke Trumpu lahko za zdaj, če se ne odločimo za klasično politično nabijanje po vzoru opozicije in z njimi povezanih večinskih medijev, predvsem ugibamo, je pa že jasno vsaj dvoje:

- Janševa čestitka Trumpu (seveda če Biden (p)ostane izvoljeni predsednik ZDA in ne pride do fantastičnega sodnega preobrata kot v primeru Ala Gora in Georgea W. Busha, ko je Al Gore kar 37 dni po volitvah v medijih figuriral kot izvoljeni predsednik ZDA, potem pa je to - po sodni poti - postal Bush mlajši) za uradno politiko ZDA do male evropske države Slovenije ne bo imela nobenih posledic. In pri tem je prav bizarno, kako so največji ljubitelji Američanov čez noč postali politiki tranzicijske levice, ki so od leta 2013 dalje slovensko zunanjo politiko povsem naslonili na Rusko federacijo in Vladimirja Putina, pri čemer prejšnjih dveh slovenskih zunanjih ministrov, Karla Erjavca in Mira Cerarja, kot je za časopis Delo pred nedavnim povedal dolgoletni diplomat Aleksander Geržina, zunanja politika sploh ni zanimala, in spomnimo, prejšnji predsednik republike Danilo Türk in danes pokojni Janez Stanovnik, takrat predsednik Zveze borcev za vrednote NOB, pa sta z grmenjem iz Dražgoš ter ob medijski podpori časopisa Dnevnik in podobnih poskušala celo iz Slovenije uradno izgnati že pred omenjenega Mussomelija, ker je pač ameriški diplomat nekajkrat javno povedal svoje mnenje o slovenski politiki in medijih, ki tranzicijski levici ni ustrezalo. Pa da ne bo pomote, Mussomelija je za veleposlanika ZDA v Ljubljani postavil demokrat Barack Obama!

Sicer pa je splošno znano, da so - kar zadeva zunanjo politiko - Američani tipična svetovna velesila, ki se na tujem ravna zgolj in samo na podlagi svojih interesov.

Zato je razprava o tem, kako bo Janšev tvit škodoval ameriško-slovenskim odnosom, bolj na ravni tistih dvoličnih debat stranke SD okoli ukrepov, povezanih s korono. Oni se javno zavzemajo za stroko, hkrati pa všečkajo "doktorja Marka Potrča", in to na vseh ravneh, od generalnega sekretarja SD Dejana Levaniča (in njegove žene) do celih občinskih odborov SD?! Pa aplikacijo #ostanizdrav in nošenje mask tako rekoč organizirano zavračajo.

- Po drugi strani pa Janševa tviter čestitka Trumpu sproža resne odzive znotraj Evropske unije in Evropske ljudske stranke. Vplivni Donald Tusk naj bi pri tem, tako naši viri, konkretno mislil (tudi) na Janšo ...

Vir: twitter

... in menda že osebno kliče posamezne slovenske politike ter sprašuje, ali gre pri Janševem tvitanju okoli Trumpa za stališče slovenske vlade. Tega evropskega odziva definitivno ne gre podcenjevati, pravijo naši viri. No, po mnenju istih virov je Janša sicer z zadnjima dvema tvitoma na to temo ...

... že bistveno saniral (popravil) nastalo zmedeno situacijo.

VLADA PADA?!

Ali lahko vlada Janeza Janše zaradi Janševega (trmastega) tvitanja okoli Trumpa celo pade, pa je - tako naši viri znotraj vlade - odvisna predvsem oziroma skoraj izključno od (naslednjih) Janševih potez. Pri čemer je javna napoved Igorja Zorčiča, da se bodo morali o tem v koaliciji pomeniti, bolj znak običajne koalicijske folklore ...