Skoraj vsak Slovenec ima svoje mnenje o tem, ali je naša nacionalka pristranska ali ne. Ena stran trdi, da gre za neodvisen branik demokracije, druga, da gre za levo propagandno trobilo.

Zato sem zbral VSE objave v rubriki »Slovenija« na portalu MMC RTV Slovenija za 14 dni (od 30. avgusta do 13. septembra 2026) in jih dal neodvisni umetni inteligenci v obdelavo. Izbral sem naslove ter povzetke vsakega članka. Večina ljudi pogleda naslov, povzetek ter ti imajo veliko propagandno vrednost. V kolikor bi uporabil celotne članke bi bilo preveč podatkov.
https://www.rtvslo.si/slovenija/arhiv

Z analizo naslovov in uvodnih povzetkov sem preveril, kdo je v novici v ospredju in kakšen ton mu namenjajo novinarji javnega servisa – je ta negativen, nevtralen ali pozitiven?
Da ne bi govorili na pamet, poglejmo, kaj pravi matematika.

1. Številke na prvi pogled

Ko izločimo prometne nesreče, vreme, gobarjenje in črno kroniko, nam ostanejo politične zgodbe.
Razdelitev med vlado (center-desno koalicijo) in opozicijo (center-levico):

42 negativnih novic o koaliciji : 5 negativnih novic o opoziciji!
Preberite to še enkrat. V dveh tednih je javni medij objavil 8,4-krat več kritičnih, negativnih novic o vladnih strankah kot o opoziciji.

2. Kaj te številke pomenijo v praksi?

Da ne zapademo v zapleteno univerzitetno statistiko, poglejmo, kaj to pomeni za navadnega bralca, ki zjutraj ob kavi odpre telefon:

• 8,4-krat več negativnosti: Na vsako eno slabo novico, ki jo je RTV objavil o Golobu, Levici ali SD, je spisal več kot osem negativnih novic o Janši, ministrih ali koalicijskih poslancih.
• Več kot dvakrat večje tveganje (Relativno tveganje = 2,3): Če kliknete na naključno novico o vladi, je več kot dvakrat bolj verjetno, da bo vsebovala kritiko, očitke ali škandal, kot če kliknete na novico o opoziciji.
• Ali je to zgolj naključje? Statistika (t. i. hi-kvadrat test) pravi: NE. Možnost, da je takšno razmerje nastalo po čistem naključju, je manjša od 1 odstotka (p=0,012). Gre za ustaljen vzorec dela.

3. Recept za manipulacijo: Kako se dela »javno mnenje«?

Novinarjem ni treba neposredno lagati, da bi ustvarili vtis, kdo so »dobri« in kdo »slabi«. Uporabljajo precej bolj prefinjene tehnike:

A) Golob izgine v treh dneh, zadeve okoli koalicije pa trajajo in trajajo

• Zadeva Bobnar (Robert Golob): Tožilstvo ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za kazenski postopek zoper nekdanjega premierja zaradi dajanja daril za nezakonito posredovanje. DZ mu odvzame imuniteto. Odmevna tema? Na MMC-ju je zgodba praktično poniknila v treh dneh. Še več: ob odvzemu imunitete je RTV v naslov takoj prilepil Golobov zagovor: »DZ Golobu ni priznal imunitete. Golob: Darilo naj bi bilo moje zaupanje do ministrice« (2. 9.). Zadeva zaključena, gremo naprej.
• Izrael in vladna zunanja politika: To temo je RTV mrcvaril kar 10 dni od 14 (odprtje veleposlaništva, protesti, ovadbe nevladnikov, domnevno vohunjenje za JEK 2, intervju s politologom, ki razlaga o Janševi »strateški napaki«).
• Pretekle obsodbe Zorana Stevanovića: Čeprav gre za več kot desetletje stare, že izbrisane zadeve, so novice o njih kapljale kar 5 dni: najprej ena obsodba, naslednji dan druga, nato še četrta, potem odzivi sveta stranke ...
• Komentar: Zanimivo je koliko medijske negativnosti je skoncentrirane na Resnico, ki je manjša stranka z zgolj 5 člani, medtem ko se kazensko ovadbo Goloba, ki je vodja največje opozicijske stranke z 29 člani hitro pokoplje ter ignorira.

B) Kopičenje »avtoritet« proti vladnim reformam

Ko vlada predlaga zakon ali reformo, RTV hitro poišče celo vrsto kritikov in vsak dan objavi enega, da ustvari občutek: »Vsi strokovnjaki temu nasprotujejo!«
• Pri šolski reformi ministra Rončevića: Najprej odziv ministrice Vrečko in SD (»otroci niso orodje«), naslednji dan pravnik (»lahko je protiustavno«), nato še čustven nastop upokojene ravnateljice z naslovom v narekovajih: »Ukiniti devetletko? To je eksperiment na otrocih« (12. 9.).
• Pri zakonu o RTV: Sindikat opozarja, društvo novinarjev svari, tuje organizacije protestirajo, vodstvo EBU izjavi, da je predlog skrb vzbujajoč. Mnenje Združenja novinarjev in publicistov (ZNP), ki je zakon podprlo, pa je bilo skrito v stransko rubriko »Preberite tudi«.
• Komentar: Tu se vidi vzorec manipulacij s strani RTV-ja. Načrtno izpuščajo mnenja strokovnjakov, inštitucij ki bi podprle reformo Rončeviča ali pa podprle spremembe na RTV. Ta vzorec je konstanten. Ko se gre za levo politično stran se zvrstijo »strokovnjaki« (ki jih podprejo), ko se gre za desno jih izpustijo. Na Rtv sistematično počejo vse, da nagnejo tehtnico v prid levemu polu.

C) Žaljivke opozicije naravnost v naslov

Če opozicijski politik ostro napade vlado, se njegova najtežja beseda pogosto znajde neposredno na naslovnici – brez vprašaja ali protiargumenta:
• »Golob: Referendum je glas proti celotni prevarantski koaliciji« (3. 9.)
• »Civilna iniciativa Glas ljudstva: Mijič je zgolj simptom celotne koalicije« (2. 9.)
Si predstavljate, da bi RTV objavil naslov: »Janša: Opozicija je tolpa prevarantov« brez kakršnegakoli konteksta ali takojšnjega odziva druge strani? Težko.
Komentar: Spet se vzorec ponavlja. V kolikor se napade desni pol ni nobenega proti argumenta, ki bi desnici pomagal. To na Rtv izpustijo. Če se zgodi kaj kritičnega do levega pola pa Rtv večinoma takoj da »proti argument« ali »strokovnjaka« z levega pola. S tem se tehtnico na »javnem« mediju, ki naj bi bil »pošten«, »uravnotežen« do vseh Slovencev nagiba v korist levega pola. Javno mnenje se sistematično manipulira na škodo desnice ter v korist levice.

To je podobno kot nogometni sodnik, ki je pristranski. Eni strani vse dovoli ter vse spregleda, drugi pa skos piska prekrške.

4. Mit razbit: Tokrat ni »kriva« le Resni.ca

V prejšnjih mesecih so nekateri zagovarjali RTV z besedami: »Pa saj so samo napadali Stevanovića in Resni.co, ker imata pač afere, do SDS in NSi pa so pošteni.«
Podatki za september ta izgovor povsem sesujejo:
• Resni.ca: 9 objav, 6 negativnih (67 %)
• Jedro koalicije (SDS, NSi, Demokrati, ministrstva): 54 objav, 36 negativnih (67 %)
Obe skupini sta bili deležni popolnoma enakega, dvetretjinskega deleža negativnih naslovov. Uredniški topovi niso usmerjeni le v posamezne »lahke tarče«, ampak sistematično obstreljujejo celotno vladno ekipo in njene reforme. Pa naj kdo reče, če je to pošteno? Rtv čigav medij?

5. Kultura in vrednote (progresivno vs. tradicionalno)

Progresivne teme (NVO, tuja identiteta) → 9 objav (82%)
Tradicionalne teme (vera, domovina) → 2 objavi (18%)

Devet proti dve. In ti dve tradicionalni novici sta bili – blagoslov cerkvenega pročelja in ohranitev spominskega dne na žrtve komunizma. Torej niti to ni bilo "aktivno zagovarjanje" konservativnih vrednot, ampak čisto protokolarno poročanje.

6. Kje je RTV poročal korektno?

Namen te analize ni trditi, da je na RTV prav vse slabo ali zlagano. Bilo bi nepošteno spregledati vsebine, kjer so novinarji opravili svoje delo profesionalno in nevtralno:
1. Gospodarske novice: Novica, da je UMAR dvignil oceno gospodarske rasti z 2 na kar 3,8 %, ter poročilo bonitetne hiše Fitch, ki je Sloveniji potrdila visoko oceno A+, sta bili predstavljeni pošteno in brez olepševanja ali prikrivanja.
2. Pomoč kmetom in prevoznikom: Poročanje o znižanju trošarin na gorivo (kjer so poslanci glasovali 69 za in nihče proti) je vsebovalo pozitivna stališča kmetijske zbornice.
3. Pravni poraz opozicije: Ko je Ustavno sodišče gladko zavrnilo predlog opozicije za zadržanje zakona o lokalnih volitvah, je RTV o tem poročal faktografsko in korektno.
4. Razpoke v opoziciji: MMC ni skrival zadrege v stranki SD, ki ni želela podpisati ustavne obtožbe zoper Janšo, in so poročali o njihovem predlogu za izključitev člana, ki je postal izraelski častni konzul.

Ko hočejo, znajo biti profesionalni. Problem je v tem, da ta profesionalnost prepogosto izgine, ko se odprejo ideološke in politične teme.

7. Primerjava z julijem: Gre na boljše ali na slabše?

V julijski analizi je bilo razmerje negativnih novic med koalicijo in opozicijo 33 : 5 (6,6-krat več v škodo vlade).
V prvi polovici septembra je to razmerje naraslo na 42 : 5 (8,4-krat več v škodo vlade).
Delež negativnih novic o vladi se je dvignil s 60 % na skoraj 67 %, medtem ko je delež negativnih novic o opoziciji ostal na udobnih 29 %. Škarje se torej niso zaprle, ampak so se odprle še bolj na široko.

8. Pod črto: Zakaj to plačujemo vsi?

Zakon o RTV Slovenija v svojem 5. členu jasno zapoveduje: novinarji morajo zagotavljati nepristransko, celovito obveščanje ter spoštovati načelo politične uravnoteženosti. Tudi nova evropska medijska uredba (EMFA) strogo prepoveduje t. i. »ugrabljene medije« – javne servise, ki jih plačujejo vsi davkoplačevalci, poročajo pa pretežno v interesu ene politične sfere.
Naloga medijev je, da so kritični do vsakokratne oblasti. To je nujno in prav. A ko ta kritičnost postane 8,4-krat bolj dosledna, ostra in zagnana proti eni politični opciji kot proti drugi, to ni več nadzor oblasti.

Pravno tveganje: Podatki kažejo na kršitev ZRTVS-1 in EMFA s strani RTV.

Komentar: Take stvari niso poštene. S njimi Rtv znatno »pomaga« levemu polu ter pere možgane slovenski javnosti. Veliko Slovencev pa zaradi tega nima objektivne podobe v stanju v državi. V normalni državi bi se pravno-kazensko ukrepalo proti RTV-ju zaradi kršitve ZRTVS-1 ter EMFA, oziroma proti odgovornim ter bi tudi za te kršitve ustrezno odgovarjali. Ampak, najverjetnejši medijski odziv bi bil: »napad na medije«, »napad na novinarje«, »politizacija RTV«, »nevarnost za demokracijo« ter igranje žrtve s strani nekaterih novinarjev,.. Moje mnenje je, da RTV s takimi pristranskimi praksami, ki favorizirajo en politični pol jasno spodkopava demokracijo.

9. Priporočila za prihodnost

1. Uvedba kvantitativnega monitoringa: RTV bi moral sam spremljati razmerje negativnih/pozitivnih objav o različnih političnih subjektih in javno objavljati rezultate (npr. mesečno).
2. Protiuteži v istih novicah: Če se objavi kritika vladnega zakona s strani 6 institucij, bi moral isti članek vključevati tudi argumente za zakon! Enako v naslovih.
3. Pluralnost pri kulturnih temah: Če se objavijo progresivno-kulturne teme (9 objav), bi moral RTV zagotoviti več medijskega prostora tudi tradicionalnim perspektivam (2 objavi).
4. Neodvisen nadzor: Parlament ali ombudsman bi moral imenovati neodvisno telo, ki mesečno analizira uravnoteženost javnih medijev. Smiselno bi bilo uporabiti več neodvisnih umetnih inteligenc z jasnimi nevtralnimi kriteriji na več področjih. Tako bi politika levice težje zavrnila argumente za analizo, saj nadzora nebi upravljal človek, ampak AI na podlagi jasnih, nevtralnih, poštenih kriterijev.