KONOPLJA V DRŽAVNEM ZBORU RS

Z Jako Bitencom sva v okviru Slovenskega konopljinega socialnega kluba letos že nekajkrat sodelovala v razpravah o obeh zakonih, povezanih s konopljo, ki ju je predlagalo gibanje Svoboda. Tako sva tudi 7. novembra 2025, na 108. obletnico ruske oktobrske in 94. obletnico kitajske socialistične revolucije, prišla malo pred eno uro popoldan v Državni zbor na Šubičevi cesti v Ljubljani in si v dvorani nasproti glavnega vhodnega stopnišča poiskala sedeže. Dvorana je bila srednje polna in lista vabljenih dolga zatosva se oba zavedala, da lahko predstavitev mnenj o Predlogu zakona o konoplji za omejeno osebno rabo zlahka traja tudi štiri ure.

V uvodni predstavitvi je ena izmed obeh predlagateljic zakona, mlada temnolasa podpredsednica vladne stranke, Prekmurka Sara Žibrat, povedala, da so dobili kritiko na račun predloga zakona iz Bruslja, ki jim je dal rok do 2. 2. 2026, da spremenijo določene podrobnosti, za njo pa so besedo kot prva dobila ministrstva.

Čeprav je predsedujoči Odbora za zdravstvo vse govornike opozoril, naj s svojimi mnenji ne presegajo petih minut, je prva predstavnica ministrstva, Generalna direktorica direktorata za ceste in cestni promet na Ministrstvu za infrastrukturo, Andreja Knez, svoj govor začela s pojasnitvijo, da bo “nekoliko daljša” in je potem okroglih 15 minut večinoma brala določbe iz Zakona o varnosti v cestnem prometu in Zakona o voznikih, ki govorijo o prepovedi vožnje pod vplivom prepovedanih drog, vmes pa je razlagala, da predlogu zakona nasprotuje, ker vozniki pod vplivom prepovedanih drog predstavljajo nevarnost v prometu in da vožnja pod vplivom prepovedanih drog ni pravica, temveč nasprotno, posega v pravico drugih do varne udeležbe v prometu.

Podoben pristop je imel tudi predstavnik Generalne policijske uprave, mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na GPU, ki je zgroženo navajal statistiko, ki kaže, da je v Coloradu, kjer je konoplja legalizirana, delež voznikov z zaznano prisotnostjo THC, torej učinkovine iz konoplje, v krvi, porastel ter celo presegel delež voznikov z alkoholom v krvi. Trdil je, naj bi bilo tudi nesreč več. Predlagatelje zakona je posvaril, da bo zaradi legalizacije konoplje več nesreč in več stroškov, recimo že s testi metabolitov, ki sploh niso poceni.

Na temo prometa je bilo še precej prispevkov, recimo s strani Davida Razborška iz zavoda Vozim, pa s strani Danija Mirnika iz Združenja za medicino dela, prometa in športa, večidel z istimi argumenti in občasno je kdo dodal še kakšno zastrašujočo statistiko. Eden izmed govorcev je ogorčen predlagal, da se naj neha delati razliko med alkoholom in konopljo, saj oboje škodi sposobnosti za vožnjo. Nekdo iz neke pilotske organizacije je zahteval, naj se v zakon vključi člen, ki pravice do osebne rabe konoplje odreka vsem pilotom.

Razen prispevka Miša Radovančeviča iz uprave kriminalistične policije, ki je trdil, da sprejem zakona ne bo ukinil črnega trga, saj se bo ta prilagodil in bo ponudil sintetične kanabinoide je večina ostalih prispevkov nasprotnikov zakona prihajala iz medicinskih organizacij. Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC-ja Ljubljana Metoda Dodič Fikfak, recimo, je dejala, da bi bilo z vidika javnega zdravja najbolj smiselno zakon v celoti umakniti, saj se je v državah, ki so legalizirale konopljo, povečalo število poškodb pri delu tudi za 80 odstotkov.
Večina prispevkov medicinskih organizacij pa je bila bolj posvečena mladini, še posebno njihovi duševnosti in vplivu konoplje nanjo. Na tem področju je bila glavna govornica predvsem Mateja Jandl iz NIJZ. Ta si je vzela nekoliko več časa za predstavitev svojega stališča, ki ga je stresla iz rokava, saj se že dolga leta ukvarja s prepovedanimi drogami v svoji službi na NIJZ.

Jandlova je opozorila na rast uporabe konoplje med mladino (16,5 % vseživljenjske uporabe v Sloveniji, višje od EU povprečja 14,1 % po ESPAD 2019), ki jo povezuje z "povečanjem odvisnosti" in "psihičnimi motnjami" (npr. psihoza v 1–2 % primerov). Zatrdila je, da je konoplja vstopna droga, ki vodi k težjim odvisnostim, in pozvala proti sprejemu zakona, saj naj bi legalizacija povečala "zdravstvene stroške". Svarila je pred primerjavo z alkoholom z razlago, da je ena legalna droga dovolj in da ne potrebujemo še dodatnih. Pridružili pa so se ji tudi drugi predstavniki zdravniških in psihiatričnih organizacij, ki so poudarjali predvsem, naj bi konoplja povzročala odvisnost, naj bi povzročala shizofrenijo, povzročala atrofijo sprednjega dela možganske skorje, povzročala depresijo in s tem v zvezi omenjali samomor.
Nek mlad psihiater, ki je več ali manj govoril v istem duhu, pa je vendarle omenil, da je duševno stanje mladih trenutno že tako hudo, da je veliko vprašanje, ali lahko to stanje sploh še kaj poslabša.

Razen večine prispevkov, ki so pozivali k umiku zakona, je zakon s strani državnih organizacij podprl edino predstavnik ministrstva za kmetijstvo, pa še on je izrecno poudaril, da ga ne podpira osebno, ampak le v imenu ministrstva.

S strani neparlamentarnih strank sta govorila predstavnik Zelenih Nejc Škof in predstavnik Piratov Jasmin Feratovič, ki sta oba podprla predlog, predstavnik Piratov je tudi opozoril, da v RS ne vladajo birokrati, temveč vlada ljudstvo, ki se je na referendumu izreklo za legalizacijo.

Predstavnik društva Onej Božidar Radišič je opozoril na problematiko izrazov “pod vplivom” ter “s prisotnostjo metabolitov v krvi”, ki ju seveda ne gre enačiti zaradi velike časovne razlike med akutno fazo vpliva konoplje na nekoga (4-6 ur) in med obdobjem trajanje izsledljivosti metabolitov konoplje v telesu (do nekaj tednov). To je seveda pomembna razlika. Omenil je tudi manjše število prometnih nesreč v ameriških zveznih državah, ki so legalizirale konopljo, nakr je predstavnik generalne policijske uprave glasno protestiral, češ da bi naj bile to laži.

Kot predzadnji govornik sem bil sam, kot predstavnik SKSK seveda in sem v 6 minutah zdrdral nekaj replik na njihove trditve, Mateju Koširju iz društva Utrip, ki je prej omenil, da se je treba zgolj držati konvencije iz leta 1961 in pika, recimo, katerega sem opozoril, da 49. člen konvencije govori o tradicionalni uporabi, na kar se je skliceval tudi Urugvaj pri svoji legalizaciji, v Sloveniji pa je tradicionalna uporaba dokazana, saj je Jakob Kelemina pred 90 leti v svoji knjigi Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva zapisal, da konoplja velja pri Slovencih za sveto rastlino, povezano s Kristusom, ki bi naj varovala pred hudimi duhovi, 28. člen konvencije pa v drugem odstavku omenja hortikulturo, torej vrtičkarsko rabo, poleg industrijske konoplje, kot izjemo, ki se je naj ne omejuje. Na koncu sem še predstavil naš predlog sprememb predloga zakona.

Za menoj je govorila Tamara Lah Turnšek, farmacevtka, ki zastopa stališče, da mora konopljo kontrolirati...kdo drug kot farmacija, torej farmacevtska podjetja, kakršnega predstavlja na primer tudi Tamara Lah Turnšek. Predstavitev mnenje se je tako končala.

Naj ne pozabim omeniti, da se je predstavnik društva Utrip, Matej Košir, med svojim zgražanjem nad konopljo, pohvalil, da je bil on sam tisti, ki je v Bruselj poslal pismo, v katerem se je pritožil nad predlogom zakona in pozval Bruselj na urgiranje. Nato je predlagateljem zakona predlagal, naj umaknejo zakon, saj naj bi od februarja do volitev ne mogli uspeti sprejeti zakon in naj bi bil vsak njihov trud v tej smeri jalov.

Za manjši incindent pa je poskrbela Jandlova iz NIJZ, ki je sredi neke predstavitve mnenja naenkrat začela obtoževati Jako, češ, naj jo neha snemati. Jaka je sicer snemal takratnega govorca na drugi strani dvorane in ni bilo jasno, kako bi lahko Jandlova sploh domnevala, da bi jo naj Jaka snemal, saj je več ali manj pri miru sedela in poslušala govorca, torej nikakor ni bila zanimiva za snemanje in vsekakor manj kot takratni govorec. Predsedujoči je predlagal 10 minutno pavzo, pa sem ga glasno zavrnil, da to ni potrebno, saj je šlo za nesporazum, Jandlovo pa sem opozoril, naj ne bo tako paranoična.

Zdaj pa bi se posvetil določenim vprašanjem, ki so jih odprli nasprotniki predloga zakona o konoplji za omejeno osebno rabo. Omenjali so torej vpliv konoplje in legalizacije na promet ter vpliv konoplje in legalizacije konoplje na mladino, predvsem na njihovo duševno stanje. Glavne posledice konoplje in legalizacije bi naj bile torej naslednje:
1. porast števila prometnih nesreč
2. porast števila poškodb pri delu
3. odvisnost
4. zastrupitve
5. padec IQ
6. nepopravljivo stanjšanje prednjega dela možganske skorje
7. shizofrenija
8. depresija / samomori

Poglejmo si torej vse trditve posebej eno po eno.

#### 1. Promet (domnevna porast števila prometnih nesreč)
Nasprotniki konoplje in predloga zakona o konoplji za omejeno osebno rabo trdijo, da bi legalizacija konoplje povečala prometne nesreče, podobno kot v Koloradu po letu 2012.
Trditev je selektivna: Osredotočajo se na surove številke (nesreče +10–15 % v Koloradu do 2025), prezrejo pa ustrezne statistike prevoženih kilometrov (VMT – vehicle miles traveled). V Koloradu je VMT naraslo za 20 % (več voznikov in prometa zaradi priseljevanja), stopnja nesreč na 100 milijonih kilometrov pa je ostala stabilna ali celo padla za 3 % (NHTSA 2025).
Zaznavanje prisotnosti THC v krvi voznikov je res naraslo na 21–25 % (od 8–12 % pred legalizacijo, CDOT 2025), a to ni kazalnik nesreč—THC ostaja v telesu 3–30 dni v primerjavi s psihotropnim vplivom konoplje (4-6 ur), kar pomeni, da veliko večino časa, ko ima nekdo povišane metabolite konoplje v krvi, ta nanj sploh nima več psihotropnega učinka, ki bi vplival na vožnjo (EMCDDA 2025). Alkohol ostaja glavni vzrok (25–30 % nesreč, 4x več kot konoplja, CDC 2025).
Legalizacija celo zmanjša alkoholne nesreče za 5–10 % (substitucija, IIHS 2025). V Sloveniji, kjer je alkohol glavni vzrok nesreč (25 % mladinsko popivanje, ESPAD 2019), bi legalizacija konoplje lahko zmanjšala tveganje, ne povečala. Nasprotniki konoplje selektivno poudarjajo detekcijo THC, a prezrejo, da je alkohol 4x nevarnejši, kar je odklon od realnosti, kjer legalizacija stabilizira, ne eskalira, prometno varnost.

Poglejmo si mimogrede glavne vzroke prometnih nesreč:
Prehitra vožnja (30-40%),
Alkohol (25-30%),
Utrujenost, omotičnost (10-20%),
Nepozornost (uporaba telefona ipd) ( 8-10%),
Vremenske razmere (10 – 15 %)
in primerjajmo to s konopljo (5-10%).
So napovedi o strašnih prometnih posledicah sprejema zakona torej realnost ali zavajanje?

#### 2. Delo (domnevna porast števila poškodb pri delu)
Nasprotniki konoplje in predloga zakona (npr. UTRIP v pismu EU) citirajo 80 % porast nesreč na delovnem mestu v Koloradu po legalizaciji, kar je izkrivljena trditev iz 2016 poročila AAA. Ta "80 %" se nanaša na število pozitivnih testov na konopljo (testiranja +85 %), ne na nesreče ali poškodbe.
Dejanska statistika: Nesreče na delu so padle za 5–10 % (smrtne poškodbe stabilne pri 80–90 letno, MPP 2025; NCCI 2024: Ni povečanja zaradi konoplje). Pozitivni testi so narasli zaradi več uporabe/testiranja, a poškodbe na zaposlenega so nižje (BLS 2025: 2,6/100 zaposlenih, od 3,0 pred legalizacijo). Konoplja ni glavni vzrok (manj kot 2 % nesreč povezano z njo, NIDA 2025); utrujenost (10–20 %) in alkohol (15–30 %) sta mnogo višja.
Legalizacija bi v Sloveniji zmanjšala alkoholne poškodbe (20 % delovnih nesreč, NIJZ 2023), a kritiki selektivno poročajo o testih, ne o realnosti. Povečanje števila testov postane "porast nesreč", kar je oddaljeno od dejstev, kjer legalizacija stabilizira ali celo izboljša varnost na delu.

#### 3. Zasvojenost (domnevna odvisnost)
"Konoplja povzroča odvisnost" je ena najpogostejših trditev, a je selektivna: Nasprotniki konoplje citirajo 9-30 % odvisnosti med uporabniki (DSM-5, JAMA 2025), a prezrejo, da 30% velja zgolj za težko vsakodnevno uporabo konoplje z visokim deležem THC od rosnih let dalje, medtem ko drugače ne doseže niti 10 % (NIDA 2025) in da gre za "behavioralno" odvisnost (kot pri socialnih omrežjih ali igrah, kjer je PAF (population attributable fraction—del populacije, ki je prizadeta zaradi dejavnika) 20-40 %, MTF 2025), ne biokemično kot pri heroinu (90 %). V Sloveniji je "odvisno" 1-2 % populacije (NIJZ 2023), 80 % odvisnih je od alkohola (25 % popivanja za konec tedna, ESPAD 2019).
Primerjava: Konoplja se uvršča nizko – 5–10 % delež odvisnosti od konoplje (za družbenimi mediji 25–40 %, družinskim stresom 30–50 %, igrami/pornografijo 10–20 %). Gre za vedenjsko, ne za kemično kompulzijo (nikotin 32 %, opioidi 23 %). Podatki za leto 2025: Družbeni mediji/igre na srečo presegajo konopljo pri "problematični uporabi" mladih (BBRF: 2-3-krat večje tveganje).
Legalizacija: Zmanjša težko uporabo za 10-20 % (Kolorado: 6 % težka uporaba v primerjavi z 11 % pred legalizacijo, IIHS 2025), s substitucijo alkohola (5-10 % manj pitja, EMCDDA 2025). Nasprotniki konoplje prikazujejo 'odvisnost' kot 'krizo', a prezrejo, da nizki odmerki (90 % uporabnikov) ne vodijo v odvisnost, in da je odvisnost od alkohola s 30 % višja od konoplje (30 % pri rednih pivcih v primerjavi z 9 % pri uporabnikih konoplje, Lancet 2010).
Resničnost: "Odvisnost od konoplje" je relikt 1990s (DSM-IV, ko je bila konoplja veliko manj poznana), ne realna grožnja—pristranskost ohranja status quo za financiranje programov (€18M NIJZ 2022, 80 % v zvezi s konopljo).


#### 4. Urgence (domnevne zastrupitve)
Trditev o "zastrupitvah" je pretirana— pri večini "zastrupitev" od konoplje gre za panične reakcije zaradi prevelikega odmerka (PMC 2025: 80 % primerov v bolnišnicah je "panic attack" brez medicinske oskrbe). V Koloradu je število "zastrupitev" naraslo za 10 % po legalizaciji (CDC 2025), a to je zaradi več uporabe in boljšega poročanja, ne hujših primerov—večina se reši z mirovanjem (nobena terapija ni potrebna, NIJZ 2023: 90 % brez intervencije). V Sloveniji je "zastrupitev s konopljo" 1 % vseh drog (EMCDDA 2025), v primerjavi z alkoholom 50 % (NIJZ 2023).
Legalizacija bi zmanjšala tveganje zaradi boljše informiranosti ( regulirani odmerki - izdelki z jasnimi etiketami so povzročili 40 % padec prevelikih odmerkov v Kanadi, EMCDDA 2025). Nasprotniki konoplje prezrejo, da so "zastrupitve" večinoma "ne-toksične" (panika), a sam izraz zveni strašljivo in ga radi uporabljajo.
Selektivnost je očitna: Poročajo o povečanju primerov, a ignorirajo, da so blagi in da jih legalizacija zmanjšuje—očitna manipulacija za ustrahovanje, ločena od realnosti, kjer je alkohol glavni "strup" (50 % bolnišničnih primerov, NIJZ 2023).

#### 5. IQ (domnevni padec IQ)
Nasprotniki konoplje citirajo "3-8 točk padca IQ" pri mladini (NPR 2025), a izpuščajo, da to velja zgolj za težko dnevno uporabo (20%+ THC, z začetkom pred 18), in še to je reverzibilno v 6-12 mesecih (JAMA 2025: 70-80% ob abstinenci).
Nizki odmerki (5-10mg THC, občasno) sploh ne povzročajo padca temveč celo 1-2 točki izboljšave za spomin (Frontiers 2025). V Koloradu ni padca IQ po legalizaciji (MTF 2025: Stabilno stanje pri 100 točkah).
Primerjava: Alkohol povzroča kronični padec 5-10 točk, ki je le delno reverzibilen (40–60 %; (NIDA 2025) 10–20 % tanjšanje hipokampusa; 50 % obnovljivo v 1–2 letih, a 30–40 % trajno pri kroničnih, npr. Wernicke-Korsakoff sindrom), a je legalen.
Pristranskost: Kritika uporablja skrajne primere intenzivne uporabe in jih posplošuje, ignorira reverzibilnost procesa in še posebej prezre koristi zmerne uporabe in nizkih odmerkov – kar je ločeno od realnosti, kjer je 90 % uporabnikov občasnih, brez (reverzibilnega) padca IQ, kar pomeni, da jim zmerna in občasna uporaba konoplje z okoli 10% THC povzroča rast hipokampusa in jim to dejansko koristi. Očitna selektivnost: Poudarjajo "padec iq" za strah, a ignorirajo, da je 80 % uporabnikov nedotaknjenih in da legalizacija omogoča nizko-tveganje.

#### 6. Možgani (domnevno nepopravljivo tanjšanje prednjega dela možganske skorje)
"Tanjšanje" prefrontalnega korteksa (5–10 % pri težki uporabi, JAMA 2025) je reverzibilno (60–80 % v 12 mesecih, CU Anschutz 2025), ne pa "ireverzibilno", kot radi trdijo nasprotniki konoplje. Nizki odmerek: Brez tanjšanja, celo 5–10 % boljša povezljivost (PMC 2025).
Težka uporaba: Počasnejše odločitve (10–15 %), vendar funkcionalne (90 % uporabnikov nima dnevnega vpliva, NIDA 2025). Kritika poudarja "trajno škodo", ignorira reverzibilnost in celo koristi nizkih odmerkov (1-2% povečanja hipokampusa ob zmerni uporabi).
Primerjava: alkohol povzroča 5-10 % ireverzibilno tanjšanje hipokampusa ( NIDA 2025), a je legalen.
Pristranskost: Selektivno citirajo "tanjšanje" kot "permanentno", a prezrejo, da je vsaj 70-80 % obnovljivo, in da nizki odmerki ( pri 90 % uporabnikov) ne povzročajo negativnih sprememb, temveč pozitivne (rast hipokampusa). Začasno tanjšanje je podobno stresno-inducirani spremembi, ne "ireverzibilni katastrofi", in legalizacija omogoča regulirane nizke odmerke za minimalno tveganje. Primerjava: Tanjšanje prednjega dela možganske skorje zaradi alkohola (10–20 %, NIDA 2025) je hujše, a legalno—očitna selektivnost.

#### 7. Psihoze (domnevno povzročanje shizofrenije)
Ali konoplja "povzroča" shizofrenijo? Ne, obstaja sicer 2–4-kratno tveganje za vlogo sprožilca pri ranljivih, torej mladih moških, ki od rosnih let dalje redno uživajo konopljo z visokim deležem thc (PAF 3–10 %, JAMA 2025), vendar je vzrok drugje: genetika PAF 60–80 %, travma PAF 20–40 %, mestno okolje PAF 10–20 %.
Nizki odmerki: Brez povečanja; CBD ima celo zaščitni učinek (Yale 2025).
Trditve o "2–4-kratnem tveganju" ignorirajo nizki PAF v primerjavi s travmo (20–40 %).
Primerjave z drugimi dejavniki:
- Družinske/šolske težave: Otroške travme/stres: PAF 20–40 % za shizofrenijo (najvišje; PMC 2012). Ustrahovanje: 2–3-krat večje tveganje (večje kot 2-kratno pri konoplji).
- Nezdrava hrana: Slaba prehrana/debelost: PAF 10–15 % za duševno zdravje (vključno s shizofrenijo zaradi vnetja; PMC 2023). Primerljivo s konopljo, vendar je prehrana kronična.
- Mobilni telefoni/TikTok/družbeni mediji: Stres na družbenih medijih: PAF 10–20 % za psihozo (višji pri mladostnikih; Yale 2024). Travma zaradi spletnega ustrahovanja: 2-krat večje tveganje.
- Travma: Nesreče v otroštvu: PAF 40 % (zgoraj; stres/travma v družini zasenči 10 % pri konoplji).
Primerjava: Konoplja se uvršča med srednje nizke – 3–10 % PAF za shizofrenijo (za travmo 40 %, družbenimi mediji 10–20 %, stresom v družini 20–40 %. Je sprožilec pri ranljivih (genetika + zgodnja uporaba), vendar ne primarni (PMC 2012; Yale 2025) in še to le ob stalni uporabi konoplje z zelo visokim deležem THC. Podatki za leto 2025: Sevi z visoko vsebnostjo THC-ja povečajo tveganje, vendar so absolutni primeri redki (0,3 % populacije).
Vpliv prohibicije: Poveča stres (strah pred aretacijo, stigma), kar je pomemben sprožilec shizofrenije (PAF 10–20 %; PMC 2012). Podzemni trgi dajejo prednost sevom z visoko vsebnostjo THC (20–30 % THC v primerjavi s 4 % pred devetdesetimi leti), kar poveča tveganje za psihozo za 2–4-krat pri ranljivih osebah (JAMA 2025).
Legalizacija: Stabilne stopnje (5–10 % manj sprejemov zaradi psihoze, ScienceDirect 2025). Kanada (2018): 15 % nižje stopnje psihoze pri mladih po legalizaciji (Frontiers 2020), povezano z izobraževanjem in nizkim tveganjem. Prepoved zaradi visokega stresa (strah pred aretacijo) zvišuje kortizol, kar poslabša ranljivost (PMC 2012); legalizacija blaži z normalizacijo.
Resničnost: Konoplja sproži, ne povzroči – Nasprotniki konoplje pristransko ignorirajo kontekst in se oddaljujejo od 80 % genetske/travmatske realnosti. Selektivno poudarjajo "tveganje", a prezrejo, da je logično, če se upošteva genetiko in druge sprožilce, in da legalizacija zmanjšuje tveganje z regulacijo. PAF za konopljo je 3–10 %, za travmo 20–40 %, kar kaže, da so drugi dejavniki močnejši sprožilci.


#### 8. Depresija / samomori
"Ali konoplja povečuje število depresij ali samomorov"? Ne – težka uporaba konoplje z visokim THC ima sicer PAF 5–10 % za ideacijo samomora (JAMA 2025), a nizki odmerki so nevtralni ali celo rahlo zaščitni (dvig razpoloženja za 20–30 %, brez padca), a ne eliminirajo depresije (ki ima multifaktorski vzrok, 40 % genetski), na splošno pa imajo 5–10 % nižji PAF kot težka uporaba konoplje (PMC 2022).
Legalizacija: 5–10 % nižje stopnje samomorov (AJPM 2025: 9 % padec ).
Družba s 40 % depersivne mladine (NPR 2025) nima moralne pravice, da bi nizko tvegani konoplji dajala oznako hudiča, medtem ko ignorira socialna omrežja (25-40 % PAF za depresijo, BBRF 2025) in travme (30–50 % PAF). Navaja se »2-kratno tveganje«, a ignorira padec po legalnosti in 15–30 % PAF alkohola.
Resničnost: Ali prepoved pomaga mladim razviti bolj zdrave možgane? Ne – prepoved bolj škoduje kot koristi, povečuje stres/stigmo (PAF 10–20 % za težave z duševnim zdravjem) in spodbuja uporabo visoko potentnih snovi na črnem trgu (2–4-kratno tveganje za psihozo). Legalizacija spodbuja bolj zdrav razvoj z regulacijo (možnosti z nizko vsebnostjo THC, izobraževanje) in zmanjšuje skupno tveganje za 5–10 % (Frontiers 2025). »Zaščita« prepovedi je iluzorna – črni trgi povečujejo potenco, stres pa udari močneje kot lahko katera koli rastlina »zadane«.
Pristranskost: Nasprotniki konoplje selektivno poudarjajo "tveganje", a prezrejo, da legalizacija zmanjšuje samomore, in da je konoplja koristna zamenjava za alkohol, ki ima višje tveganje za depresijo (2x, NIDA 2025).




DODATEK 1

Primeri psihoaktivnih zdravil in njihovih stranskih učinkov

Psihoaktivna zdravila (npr. antidepresivi, antipsihotiki) so pogosto predpisana za duševne motnje, a imajo tveganja za odvisnost, zmanjšanje možganske mase, padec IQ, depresijo in samomore. Primeri:
• Odvisnost: Benzodiazepini (npr. Xanax) povzročijo odvisnost pri 15–44 % uporabnikih (JAMA 2025); opioidi (npr. OxyContin) pri 23 % (NIDA 2025), višje od konoplje (9 %).
• Zmanjšanje možganske mase: Antipsihotiki (npr. Risperdal) tanjšajo prefrontalni korteks za 15–30 % (PMC 2025), reverzibilno <50 %; antidepresivi (SSRIs) zmanjšajo volumen hipokampusa za 5–10 % (JAMA 2025).
• Padec IQ: Antipsihotiki zmanjšajo IQ za 10–20 točk (PMC 2025); benzodiazepini zmanjšajo IQ za 2–5 točk (NIDA 2025), kar je le delno reverzibilno (50–70 % ob abstinenci/terapiji, PMC 2025: 5–10 % tanjšanje hipokampusa; 60 % obnovljivo v 6–12 mesecih, a 20–30 % trajno pri kroničnih). višje od konoplje (3–8 točk, reverzibilno 70–80 % (JAMA 2025).
• Depresija: SSRIs (npr. Prozac) povečajo depresijo v 20–30 % primerov (rebound, JAMA 2025); antipsihotiki 15–25 % (PMC 2025).
• Samomori: SSRIs imajo FDA black box opozorilo za 2x tveganje pri mladini (prvih 4 tednov; FDA 2025); antipsihotiki 1.5–2x (JAMA 2025), višje od konoplje (5–10 % PAF).
To poudari licemerstvo: Nasprotniki konoplje (z nizko tveganostjo) ignorirajo zdravila z visoko tveganostjo, financirana s strani države.



DODATEK 2
Vpliv legalizacije na uporabo psihiatričnih zdravil in alkohola
Legalizacija konoplje ima **mešan, a na splošno upadajoč učinek** na uporabo psihiatričnih drog, z zmanjšanjem števila receptov za anksioznost in splošnih sprejemov na zdravljenje duševnih bolezni, vendar z rahlim povečanjem uporabe med osebami z obstoječimi psihiatričnimi motnjami in vsled tega nekaj povečanja uporabe zdravil za depresijo/psihozo. Seštevek pomeni 10–37 odstotno zmanjšanje odvisnosti od tradicionalnih psihiatričnih zdravil, kar je posledica nadomeščanja in dostopa do konoplje kot samozdravljenja, čeprav ni enakomerno pri vseh stanjih.
- **Zmanjšanje uporabe**: Legalizacija je povezana z 20–30 % manj recepti za anksioznost (npr. benzodiazepini, kot je Xanax) v državah, kot je Colorado (2000–2020; Psychology Today 2024). Sprejemi na zdravljenje duševnih bolezni so se po legalizaciji v rekreativne namene zmanjšali za 37 % (Taylor & Francis 2025). Nekatere študije za depresijo kažejo 10–15 % manjšo uporabo SSRI (PMC 2024).
- **Povečanje uporabe**: Med osebami s psihozo se je uporaba konoplje povečala (JAMA Psychiatry 2025), kar je povzročilo 5–10 % več receptov za antipsihotične zdravile (Psychiatrist.com 2025). Razširjenost KUD se je pri psihiatričnih bolnikih povečala za 5–10 % (Lancet 2025). Na splošno ni splošnega povečanja; izobraževanje blaži (EMCDDA 2025). Na kratko: Zmanjšuje splošno odvisnost od psihiatričnih zdravil (anksioznost/depresija), vendar povečuje uporabo konoplje v ranljivih skupinah; skupni seštevek je koristen.
Ali legalizacija konoplje zmanjšuje porabo alkohola? Da, številne študije kažejo, da je legalizacija konoplje na različnih mestih (npr. v ameriških zveznih državah, kot sta Colorado in Washington, Kanada, Urugvaj) povezana z manjšo porabo alkohola, predvsem zaradi substitucijskih učinkov – ljudje nadomestijo ali zmanjšajo uživanje alkohola s konopljo za rekreativne ali spopadajoče namene. To ni univerzalno (nekatera sočasna uporaba se poveča), vendar je neto učinek upad prodaje, uporabe in s tem povezane škode, brez bistvenega povečanja porabe alkohola.
| Kolorado (ZDA) | 2012 | 10-odstotni padec prodaje alkohola; 15-odstotno manj popivanja. |
| Kanada | 2018 | 6–10-odstotni padec prodaje piva; manj simptomov motnje uporabe alkohola. |
| Urugvaj | 2013 | 5-odstotno zmanjšanje hospitalizacij zaradi alkohola; nadomestek pri mladih. |




SKLEP

Nasprotniki konoplje selektivno izbirajo podatke, da bi se izmaknili realnosti in odložili reformo. Statistike kažejo, da legalizacija stabilizira tveganja, zmanjšuje škodo (promet, delo, duševnost). Slovenski osnutek temelji na dokazih, nasprotniki konoplje pa selektivno prikazujejo podatke z namenom ustrahovanja in zadržanja statusa quo, ki jim, mimogrede povedano, prinese tudi nekaj finančnih povračil za njihovo slabo mnenje o konoplji, na voljo jim je namreč 18 M eur sredstev za prevenitvni boj proti drogam, ta znesek pa bi se verjetno zmanjšal, saj je 80% primerov prepovedanih drog povezanih s konopljo.

Pa bodimo malo natančnejši:

Javni izdatki na področju drog

Ustanova €
Občine Sofinanciranju programov na področju drog (121 občin od 212) 1,072,672.04
FIHO Programi na področju prepovedanih drog 1,368,807.87
Urad za mladino Programi organizacij na področju mladinskega dela 18,650.00
ZZZS Delovanje Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, vključno s stroški substitucijskih zdravil 5,913,554.00
NIJZ Aktivnosti na področju reševanja problematike drog vključno z nakupom materiala za varno injiciranje drog 634,981.85
MZ Reševanje problematike drog 1,153,548.60
MDDSZEM Socialnovarstveni programi na področju prepovedanih drog 4,507,717.90
MNZ Ukrepi na področju zmanjševanja ponudbe 768,485.27
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij Usposabljanje osebja na področju prepovedanih drog 12,600.00
Zavod RS za šolstvo Raziskovalne in izobraževalne aktivnosti na področju prepovedanih drog 16,050.00
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana Delovanje Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog 2,801,699.00
Skupaj 18,268,766.53

Vir podatkov: Prepovedane droge, Mateja Jandl, NIJZ https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/01/Prepovedane-droge-Mateja-Jandl-dr.-med.-spec.pdf (stran 9)

In tako opazimo, da obstaja določen vzorec organizacij, ki so se udeležile predstavitve mnenj v petek in napadale predlog zakona. Kar nekaj jih je dobilo finančno injekcijo s strani MZ:

Žarek upanja, Ljubljana – 195.300,00 eur
Inštitut za raziskovanje in razvoj »UTRIP«, Borovnica – 270.000,00 eur
Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Maribor – 264.780,00 eur
"Up" Društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije, Ljubljana – 162.804,00 eur
Mladinska zveza BREZ IZGOVORA Slovenije, Ljubljana – 270.000,00 eur
Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni, Ljubljana – 71.820,00 eur
Zavod Vozim, Zavod za inovativno izobraževanje, Celje – 299.690,00 eur
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Ljubljana – 115.905,00 eur
Zavod Varna pot, Zavod za pomoč žrtvam prometnih nesreč, preventivno in vzgojno izobraževanje, Lj – 210.000,00 eur
Skupaj: 1.454.999,00 eur
Vir podatkov : Javni razpis Ministrstva za zdravje za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja do leta 2025 (Uradni list RS, št. 74/22 z dne 27. 5. 2022), Obvestilo o upravičencih sredstev https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/DJZ-Preventiva-in-skrb-za-zdravje/Programi-za-krepitev-zdravja/Obvestilo-o-upravicencih-JR-varovanje-in-krepitev-zdravja-do-2025-18112022.pdf

Mimogrede, tudi vodilna “strokovnjakinja” za konopljo na NIJZ, Mateja Jandl, ima podjetje, kjer “za male pare” svetuje povečini “odvisnikom od konoplje”, ki njenega svetovanja v veliki večini primerov niti ne želijo, niti ne potrebujejo, so se pa tako odločili na sodišču, ki so velikodušno sprejeli izraz, ki sta ga uvedla in popularizirala Vesna Kerstin Petrič in Milan Krek med leti 2001 in 2004, ko sta med usklajevanjem z EU Reitox mrežo (EMCDDA) povzela ta zastarel izraz, ki je izviral še iz časa pred odkritjem endokanabinoidnega sistema v 90. letih, ko se je konopljo še enačilo s heroinom in o njej ni bilo veliko znanega. Uvedba izraza v Slovenijo se je zgodila torej na podlagi usklajevanja z EU in ne zaradi novih ugotovitev ali podatkov.
Termin “odvisnost od konoplje” ( čeprav za konopljo ne velja, da bi povzročala telesno odvisnost, kot recimo nikotin, alkohol ali heroin) je lukrativni pojav, ki financira programe v višini €18M+ (NIJZ 2022) za "preprečevanje odvisnosti" (80% povezano s konopljo), z NIJZ/UTRIP kot glavnimi prejemniki.
Ali pa se temu usklajeno selektivnemu pristopu lahko reče »enotno mnenje stroke«, kot se opisuje v medijih, pa je drugo vprašanje. Je pa vsaj tako zanimivo tudi vprašanje, ali lahko nek del državnih in paradržavnih (nevladnih, a financiranih s strani države) tako zlahka prepreči jasno izraženo voljo ljudstva na referendumu in da lahko v te namene celo manipulira in selektivno predstavlja podatke z očitno vsaj nekoliko osebno finančno motivacijo...

………………………………………………………………………………………………………..

Kot obljubljeno, sledi pisni prispevek SKSK k Predstavitvi mnenj o predlogu zakona o konoplji za omejeno osebno rabo. Cilj prispevka je sprememba 5. in 9. člena Predloga zakona in sicer tako, da se glasita:

5. člen (gojenje konoplje za omejeno osebno rabo)

(1) Polnoletna fizična oseba, ki je prebivalka oziroma prebivalec Republike Slovenije (v nadaljevanju: prebivalec) lahko na naslovu stalnega oziroma začasnega bivališča goji do 15 rastlin konoplje za osebno rabo.

(2) se črta.

9. člen (vožnja vozila v prometu pod vplivom THC)
(1) Uporabnik konoplje za omejeno osebno uporabo ne sme voziti motornega vozila ali upravljati drugega vozila, če je pod vplivom okoliščin ali snovi, ki okvarjajo sposobnost vožnje.
(2) Vpliv se ugotavlja v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa (ZVCP, člen 62 in 63), na podlagi testiranja sposobnosti vožnje, ki preverja reakcijski čas, pozornost in koordinacijo, in presega regulatorne pragove.
(3) Kršitev tega člena se kaznuje v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa

Poleg tega je treba dodati člen s Prehodnimi določbami, kjer piše, da se spremenita 62. in 63. člen ZVCP in sicer tako:

62 - "Voznik ne sme voziti vozila, če je pod vplivom okoliščin ali snovi, ki okvarjajo sposobnost vožnje. Pod vplivom je, če testiranje sposobnosti vožnje (v skladu z 63. členom) pokaže okvaro reakcijskega časa, pozornosti ali koordinacije, ki presega regulatorne pragove."

63 - "Testiranje se izvede z napravo za preverjanje sposobnosti vožnje (tabletni računalnik v policijskem vozilu za testiranje reakcijskega časa, pozornosti in koordinacije). Če rezultat kaže okvaro sposobnosti, se vozniku ponudi možnost potrditve z virtualno realnostjo (VR) testom vožnje na policijski postaji. Ukrepi se sprejmejo na osnovi rezultatov testov sposobnosti, ne metabolitov THC. Stroški testov bremenijo državo.

Prispevek lahko preberete na tej povezavi:
https://7bodhi.wordpress.com/2025/11/10/predlog-sprememb-dolocb-predloga-zakona-o-konoplji-za-omejeno-osebno-rabo/
**Viri**:
- JAMA 2025 (brain effects): https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2829657
- NPR 2025 (IQ drop): https://www.npr.org/sections/shots-health-news/2025/10/29/nx-s1-5589224/teens-weed-cannabis-marijuana
- Frontiers 2025 (cognitive impacts): https://www.frontiersin.org/journals/psychiatry/articles/10.3389/fpsyt.2025.1644105/full
- Wiley 2025 (CBD in children): https://onlinelibrary.wiley.com/doi/pdf/10.1111/apa.70140
- CPS 2023 (medical safety): https://cps.ca/en/documents/position/medical-cannabis-for-children-evidence-and-recommendations
- JAMA 2025 (legalization and psychosis): https://jamanetwork.com/journals/jamanetworkopen/fullarticle/2829844
- ScienceDirect 2025 (hospital encounters): https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0376871625001723
- Taylor & Francis 2025 (mental health): https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/10826084.2025.2466208
- AJPM 2025 (suicide rates): https://www.ajpmonline.org/article/S0749-3797%2825%2900609-9/abstract
- NPR 2025 (suicide decline): https://www.npr.org/sections/shots-health-news/2025/08/04/nx-s1-5490050/nsduh-depression-suicide-federal-statistics-teens
- BMC Pediatrics 2025 (triggers): https://bmcpediatr.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12887-025-05961-6
- Yale 2025 (psychosis): https://medicine.yale.edu/news-article/youth-suicide-is-on-the-rise-yale-aims-to-save-lives/
- Stateline 2025 (Gen Z suicides): https://stateline.org/2025/10/02/suicide-claims-more-gen-z-lives-than-previous-generation/
- PMC 2025 (risk factors): https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC11895159/
- CDC 2025 (suicide facts): https://www.cdc.gov/suicide/facts/index.html
- Child Mind Institute 2025 (risk factors): https://childmind.org/article/teen-suicides-risk-factors/
- EMCDDA 2025 (EU interpretation): https://www.emcdda.europa.eu/publications/european-drug-report/2025_en
- Transform 2023 (Article 28 debate): https://transformdrugs.org/blog/un-conventions-reform-2023
- INCB 2023 Report (flexibility): https://www.incb.org/incb/en/publications/annual-reports/annual-report-2023.html
- UN Single Convention 1961 (Article 28): https://www.unodc.org/pdf/convention_1961_en.pdf
- JAMA 2025 (SSRIs depression/suicide): https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2829657
- PMC 2025 (antipsychotics brain loss/IQ): https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC11895159/
- NIDA 2025 (benzodiazepines/opioids addiction): https://nida.nih.gov/publications/drugfacts/prescription-stimulants
- FDA 2025 (black box): https://www.fda.gov/drugs/postmarket-drug-safety-information-patients-and-providers/suicidality-children-and-adolescents-being-treated-antidepressant-medications
- Lancet 2010 (alcohol addiction): https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(10)61462-6/fulltext