Namesto odgovorov na posamezna konkretna vprašanja, ki smo jih posredovali Komisiji za preprečevanje korupcije, povezana z vladnim imenovanjem Davida Lapornika, namestnika predsednika in člana senata KPK, na Komisiji pohitijo z zahtevo po objavi popravka (vir).

Kjer precej pričakovano demantirajo nekatere izraze, zapisane v članku, vse seveda zapakirano v preverjeno in sprenevedavo birokratsko latovščino, ne pa tudi ključne vsebine te zgodbe, ki se glasi takole: Lapornik, drugi človek KPK, ki preiskuje predsednika vlade Roberta Goloba vsaj v dveh primerih, aferi Bobnar-Lindav in aferi Karigador, se je med preiskavo KPK dogovoril z vlado, katere predsednik (Robert Golob) je preiskovanec KPK, za novo - tožilsko - službo, in to še pred iztekom mandata funkcionarja KPK (Davida Lapornika).

Nihče ne trdi, da sta se Lapornik in Golob zato dobivala po ljubljanskih lokalih (fizični stiki), saj za to obstajajo "predsednikovi ljudje", nihče ne dvomi, da je bil postopek imenovanja Lapornika za novega okrožnega državnega tožilca v Ljubljani izpeljan formalno korektno, vključno z mnenjem državnotožilskega sveta, a brutalno dejstvo je, da je Lapornika za državnega tožilca imenovala vlada, katere predsednik je Lapornikov preiskovanec Golob.

In ja, seveda se je Lapornik dogovarjal "na skrivaj in tajno". Javnost namreč niti slučajno ni vedela, da med protikorupcijsko preiskavo Goloba kandidira za službo, kjer je končna odločitev v rokah vlade pod vodstvom tega istega preiskovanca Goloba. In če držijo informacije, ki jih je po včerajšnji objavi našega članka zabeležil portal Zanima.me, da si je Lapornik "že dlje časa prizadeval za stabilnejši in manj izpostavljen položaj v pravosodnem sistemu", potem je ta zgodba za Lapornika in celotno KPK še bolj obremenjujoča.

Ker takšnega primera, glede na visoko hierarhijo vpletenih akterjev, njihovo politično moč in družbeni pomen ter vpliv na delovanje pravne države in demokracije v tej državi, z vsemi dimenzijami in posledicami vred, še nismo imeli, povsem upravičeno ugotavljamo, da gre za največjo afero KPK doslej.
Če KPK tega ne vidi, poleg tega pa še zatrjujejo, da se Laporniku med preiskavami predsednika vlade Goloba ni treba izločiti, potem jim bog pomagaj.

V bistvu bi morala KPK zdaj - zaradi suma hude korupcije - začeti preiskovati samo sebe, a to je vsekakor že onkraj bizarnosti. Zato je bolj logično, da vodstvo Komisije, s predsednikom KPK Robertom Šumijem na čelu, zaradi nastale situacije, kjer je Komisija povsem torpedirana in kompromitirana, nemudoma in nepreklicno odstopi - v imenu preostanka integritete.

Tudi predsednik vlade Golob in njegov kabinet na naša vprašanja, ki smo mu jih posredovali včeraj dopoldne, vključno s tem, kako je Golob na dotični seji vlade (24. julija) glasoval o novi službi Davida Lapornika, zaenkrat še molčijo.