Polona Frelih, nekdanja novinarka TV Slovenija in časnika Delo, ki je danes v središču medijsko-politične pozornosti kot nosilka "proruske" kandidatne liste stranke Resnica za prihajajoče volitve v evropski parlament, medtem ko se sama - spomnimo - že dlje časa otepa resnih očitkov, da je "Putinova novinarka", se je - zaradi kakor odkritega navijanja za Rusijo in žaljivega poročanja proti Ukrajincem - že leta 2015 znašla pred novinarskim častnim razsodiščem Društva novinarjev Slovenije, kamor jo je prijavila ukrajinska skupnost (društvo) v Sloveniji Razom.

Ukrajinci so ji očitali vsebino članka z naslovom Ruska ruleta: Spletne čistke (V Ukrajino so se vrnile stalinistične represije s pomočjo interneta), objavljenega v Delu 20. aprila 2015. Toda slovenski Ukrajinci, tudi glede na vedno strogo kontrolirano sestavo tega novinarskega razsodišča in znani proruski sentiment med slovensko novinarsko srenjo, kar je - denimo - danes najbolj razvidno na portalu MMC (javna RTV!), proti Frelihovi niso imeli nobenih možnosti.

Tedanjo sodbo novinarskega razsodišča objavljamo v celoti:

Ob tem je zagotovo zanimivo tudi "odprto pismo" Inne Demchenko Fröhlich, turistične vodnice in vidne predstavnice Ukrajinskega društva v Sloveniji, poslano urednikom Dela 11. marca 2015. Frelihova je je sicer kasneje zasebno tožila Inno Demchenko Fröhlich, vendar je na sodišču, vsaj po naših informacijah, prišlo do poravnave.

Oktobra 2022 je gospa Demchenko Fröhlich, očitno razočarana nad "odlokom DNS", pisala tudi Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije. Tudi to pismo objavljamo v celoti, neredigirano:

Zadeva. Ali je odlok Častnega novinarskega razsodišča je bil objektiven?
Se obračam na vas v upanju, da odreagirate na nepoštenost, ki se zgodila osebno meni in celi Ukrajinski skupnosti v Sloveniji že pred leti. Ampak je stvar tako resna in žaljiva in še vedno občasno zasledimo njene odmeve v medijih, da ne morem ne odreagirati.
Leta 2015 skupnost Ukrajincev Sloveniji Razom (neuradna organizacija), smo dali vlogo na Častno slovensko razsodišče glede načina pisanja ge. Polone Frelih, dopisnice časopisa Delo iz Moskve. Smo bili prisiljeni na to, ker nismo imeli drugih virov ščiti sebe in Ukrajino javno od manipulativnih člankov Frelihove, po naše, pristranskih in proruskih, čeprav bi moglo iti za objektivno poročanje. Več krat v svojih člankih ga. Frelihova govorila o "ukrajinskem noenacisitčnem režimu”, “neonacistih”, “vzponu fašizma” in t.n. To poročanje v časopisu, ki ga bere veš tisoč ljudi na dan je trajalo skoraj dve leti. Na začetku sem osebno napisala odprto pismo v FB (je dostopno na internetu) uredniku mednarodnega oddelka časopisa Delo, na katerega, žal, a ni bilo odziva, razen privatnih groženj s strani g. Frelihove meni osebno.
Po molku časopisa in nobenih drugih možnosti na odziv, smo po potovanju ge. Frelih, povabljene s strani terorističnih organizacij LNR/DNR, oddali vlogo na novinarsko razsodišče, aprila 2015. Smo dodali dokazila in argumenti, na naš pogled, ki javno kažejo neobjektivnost Frelihove. Po dolgih mesecih čakanja, smo dobili odgovor decembra 2015, v katerem razsodišče je sklepalo, da poročanje Frelihove je bilo objektivno in nepristransko. S tako izjavo se nismo strinjali, ampak, to je bila zadnja inštitucija in nismo mogli nič več narediti. Med časom, poročanje Frelihove je že imelo svoje plodove in sama osebno več krat slišala in bila zmerjena, kot “neonacistka” oziroma ”fašistka”.
Potem, čez nekaj kratkega časa, sem izvedela, da gospa Frelihova, ko je prenehala delati, kot novinarka v Delu, je šla delati kot urednica v ruski časopis Russia Beyond The Headlines , ki je izhajal (mogoče še zdaj izhaja, tega ne vem) v slovenščini. Torej, je pristranskost Frelihove v bistvu je postala bolj , kot očitna. Sem tudi slišala, da je gospa poročena z Rusom (nepreverjena informacija). Torej ima osebno podlago, da je res proruska, isto, kot njeno poročanje v medijih.
Sem se spet obrnila na Častno novinarsko razsodišče, kjer so mi priporočali spet iskati dokazila, ker menda stara vloga je že potekla. Sem omenila, da smo imeli prav vlogi, ker ga.Frelihova je pristranska in je zavzela očitno prorusko stran, ker zdaj dejansko dela za ruski časopis, ki ga finansira rusko podjetje. Zame je bil ta predlog presenetljiv, da moram spet iskati neke dokaze, ker se mi je zdelo, da samo dejstvo, da tam dela, kot urednica je dovolj, kot dokaz.
Vloge nisem vložila iz razlogov, da nisem verjela v pošteno odločitev razsodišča … Ker se mi je že enkrat zgodilo. Med tem sem dobila grožnje, da Frelihova me bo tožila za blatenje. Ga. Frelihova mi je zelo nevljudno pisala in zmerila s “prasico”. Jaz gospe Frelihovi nikoli nisem grozila ali pisala osebno na njen mail ali messenger, vedno javno, tudi, ko sem govorila, da bo mogla odgovarjati, je šlo za Novinarsko častno razsodišče.
Sem kasneje res dobila civilno tožbo za blatenje ge. Frelihove z zahtevo večtisočne! denarne odškodnine, ker sem se odzvala na omembo mojega priimka v FB, ki me je sprovocirala s svojim dopisom, da sem “psevdopatriotka”, oziroma nekaj v tem stilu, sem se odzvala in napisala v objavi kolega g. Freliha, g. Petra Jančiča, da je Frelihova “pristranska in nepoklicna”, kar zame je še vedno očitno. Na vse druge komentarje ne vem zakaj g. Frelihova se ni užalila in odzvala, ampak samo na mojega.
Na sodišču ga. Frelihove govorila neresnice, da jo zasledujem in ji fizično grozim! Da sem jo fizično napadla na knjižnem sejmu! Čeprav je na tem sejmu niti nisem videla, sem tam bila zaradi prihoda Zahara Prilepina, ruskega bojevnika in pisatelja, ki sodeluje več let na Donbasu in mori Ukrajince. Je govorila na sodišču, da prav zaradi mene izgubila službo v novinarstvu! Čeprav sem slišala, da je bila izobčena iz novinarstva prav zaradi svoje neprikrite neobjektivnosti in proruskosti (besede njenih kolegov).
No sodišču je dosegla, da ne smem uporabljati njen priimek javno. Zaradi finančnih in zdravstvenih težav, in tudi drugih razlogov, nisem želela nadaljevati tožbe. In sem bila prisiljena se strinjati, da sem se motila s to mojo izjavo. Na zahtevo Frelihove , da se opravičim ji javno, sem odgovorila negativno, čeprav! Taka zahteva je bila! Še vedno mislim, da sem imela prav in da je pisanje ge. Frelihove je bilo zelo pristransko in tudi nepoklicno in je tudi naredilo veliki vtis na slovenske bralce in ga. Frelihova je oblikovala mnenje v slovenski družbi, da je v Ukrajini res veliko “neonacijev” in t.n.
Takrat, ko je bilo razsodišče in potem moje sodišče še mogoče ni bilo jasno za njene vse protagoniste, kako je nevaren ruski režim in Putin in kakšne posledice so lahko tudi za Evropo in demokracijo? Mediji imajo ogromno vlogo v tem in neobjektivno poročanje ima težke posledice, to zdaj vidimo na primeru ruskih “medijev”, ki so popolnoma pod oblastjo Kremlja, torej države, razen nekaterih redkih, so bili prisiljeni emigrirati, da lahko poročajo resnico in ne propagando.
Zdaj, ko so v Ukrajini divjajo strašni dogodki, vojni zločini in pobijanja, posiljevanja civilistov, otrok in žensk, prisiljena deportacija Ukrajincev Rusijo (to spada pod genocid) opominjam, da vojna traja že 8 let, in njena vroča faza je začela 24 februarja l.2022, takrat je Frelihova že pisala neresnice o "fašističnem” ukrajinskem režimu. Zelo nevarno je tolerirati tudi pretekli prekrške nekaterih novinarjev, ki so s svojim poročanjem delali ne samo osebno škodo Ukrajincem, kot posameznikom, zaradi tega še vedno imam zdravstvene in druge težave, ker Frelihova me blati, da ji osebno fizično grozim, in da se “počuti nevarno”, ker ni res (osebno fizično sem jo videla na sodišču in nedirektno na novinarskem razsodišču, je nikoli niti nisem poznala osebno).
Še vedno kakšen gospod iz FB mi pošilja odlomek razsodišča oziroma ga omenja, češ, da poročanje Frelihove je bilo objektivno! Kar je zelo žalostno in v današnjih razmerah je skoraj amoralno.
Zanima me ali lahko varuh za človekove pravice odreagira na to malo preteklo zadevo oziroma posvutije kaj naj lahko naredimo? Oziroma kaj naj lahko storimo v tej situacije , da pride do resnice in poštenosti?
P.S: V priloženih datotekah dodajam odlok razsodišča in našo vlogo (delno, samo s Frelihovo).
Hvala in lep pozdrav, Medvode 17/10/2022

Mimogrede: Polona Frelih je leta 2016 res vodila slovensko izdajo portala Russia Beyond. Takrat naj bi kot urednica celo osebno, v Moskvi, pridobila denar za financiranje tega portala, in to od ruskega vladnega medija Ruska Gazeta. Danes pa Frelihova občasno piše za revijo Gea.

Gre za čast slovenskega novinarstva

No, aprila lani se je Inna Demchenko Fröhlich znova obrnila na Društvo novinarjev Slovenije, češ, naj znova pregledajo "krivično" odločitev novinarskega razsodišča iz leta 2015, saj gre, tako navaja Inna Demchenko Fröhlich, tudi za "čast slovenskega novinarstva".

Odgovor oziroma stališče DNS avtorju teh vrstic žal (še) ni znano.