Dan potem (po nedeljskih volitvah - tukaj) še nekaj pomembnih ugotovitev:

- Zgodila se (nam) je vrnitev LDS. Sicer precej drugačna ter seveda brez Gregorja Golobiča in mnogih drugi znanih obrazov te nekoč velike, a kasneje propadle stranke.

Razlika med Golobom in Drnovškom

- Bi pa Janez Drnovšek, zdaj že pokojna legenda LDS, danes, ob takšnih volilnih rezultatih, ravnal drugače. On bi danes našel pot do NSi, torej do takšne vladne koalicije, do takšne vlade, ki bi presegala ideološke delitve. O tem naj bi sicer razmišljal in s tem koketiral, no, bolj potihoma, tudi Robert Golob, kar (mi) potrjujejo tudi viri znotraj Socialnih demokratov (saj Golob v resnici ni ravno neki levičar, on je pravzaprav "bogat poslovnež", kot piše francoski časopis Le Monde, toda iz državnega podjetja tranzicijske Slovenije - to ključno podrobnost pri Le Mondu seveda pozabijo dodati - ter iz pravega družinsko-političnega miljeja prejšnjega režima), navijal oziroma lobiral pa velik del poslovnega miljeja, vendar je praktično nič možnosti, da bi to Golob lahko izpeljal. Ker bi mu tranzicijsko omrežje na ljubljanski Trg republike nemudoma poslalo Jenullove kolesarje, in to bi bilo pravzaprav še najmanjše opozorilo.

Vendar, takšna je, vsaj za zdaj, ta velika razlika med Golobom in Drnovškom, četudi je Golob minulo nedeljo dobil več poslancev kot Drnovšek - kadarkoli.

- Te parlamentarne volitve so sicer na eni strani pokazale tudi popolno nesposobnost politikov in strank - zdaj že propadle - koalicije KUL, a hkrati tudi neverjetno veliko odbojnost do Janeza Janše in SDS, ki pa jo je (odbojnost, namreč) tranzicijska levica tokrat uspela prek povsem kontroliranih medijev in po vojaško aktivirane civilne družbe razširiti tudi na vse dosedanje in morebitne Janševe zaveznike.

Šlo je pač, spomnimo, za zadnjo veliko bitko Kučanove generacije.

- Se pa pod Robertom Golobom začenja tako imenovana "konsolidacija levice" (beri: vzpostavitev nove velike LDS), ki jo je pred dobrim letom dni zelo eksplicitno napovedal ekonomist Jože P. Damijan, sicer kot eksponent skupine. Ta je zbrana okoli Golobiča in dela tranzicijske levice ter skrita (tudi) pod famozno napovedjo Roberta Goloba, da je znotraj nove koalicije tudi prostor za posameznike iz LMŠ in SAB, torej stranki koalicije KUL, ki se jima ni uspelo prebiti v državni zbor.

No, to so tudi najpomembnejši strateški politični premiki po teh volitvah.

In še nekaj zanimivih podrobnosti:

Mesec, Janša in faktor X

- Luka Mesec bo zelo verjetno ostal koordinator Levice, kar smo sicer napovedali že včeraj. Toda njegov čas je minil, izpel se je, nima več tistega "faktorja X".

- Janša naj ne bi "razmišljal o odstopu", tudi o odhodu v neko službo na EPP ali Nato ne. Ker je stranka dobila dva poslanska mandata več in dobrih 50 tisoč glasov več kot na volitvah leta 2018. Tako naj bi bilo vsaj bilo rečeno na včerajšnji seji izvršilnega odbora SDS.

- O sestavi nove vlade je čisto zares res odločala volilna udeležba na Štajerskem, kot smo pravočasno napovedovali (tukaj). To dokazuje tudi volilni rezultat stranke Povežimo Slovenijo v mariborski volilni enoti, kjer se je stranka POS prebila na četrto mesto (vir). Če bi se torej volilna udeležba Štajercev dvignila vsaj za pet odstotkov, bi bila nova vlada lahko celo desnosredinska ...

A da bi leva vlada, tam nekje konec junija sestavljena iz GS in SD, ali celo širša, GS, SD in Levica, hitro razpadla, je malo možnosti, boljkone nič. Tudi če Goloba odstopijo. Ker to so se med etapo Marjana Šarca zagotovo naučili.