BrankoGaber

(foto: Reporter)

Precej časa preživim v prekrasni Sloveniji in bolj ko vstopam v starejša leta, močneje me vleče k mojim koreninam. Po izgubi mame se je pretrgala pomembna nit, ki me je povezovala s preteklostjo, z dragocenimi zgodbami moje družine. Tudi tistimi grdimi.

Težko je sprejeti bolečino, ki jo je nosila moja mama. Živeti z ranami, ki so nastale v času, ko se je zgodilo nepredstavljivo. Bila je ena izmed žrtev povojnega časa, ko je zgodovina nepravično kaznovala nedolžne. K temu se še vrnem.

A obstajal je tudi čas pred tisto tragedijo. Mama je pogosto pripovedovala o lepih trenutkih svojega otroštva. O brezskrbnih sprehodih po ljubljanskih ulicah, o radosti, ki jo je občutila v svojem domu. Ljubljana je bila njen svet. Njen oče, moj dedek Emerik Mayer, je bil premožen slovenski veletrgovec avstrijskega rodu, ki je ustvaril topel in varen dom za svojo družino.

Med letoma 1937 in 1938 je zgradil znamenito veleblagovnico na vogalu Wolfove ulice in Hribarjevega nabrežja, danes poznan

(foto: Nova24TV)

Zgodba, ki jo lahko poglavje za poglavjem spremljate na tej spletni strani, se razvija kot kriminalka. Federico Pignatelli je v zadnjem malo bolj čustvenem prispevku razložil, zakaj mu je tako pomembno biti boj za pravico njegove družine. Federico je po očetu sicer potomec stare italijanske plemiške družine, ki sega vse do devetega stoletja. Po mamini strani pa čuti odgovornost do dediščine ene podjetniško najbolj uspešnih družin v predvojni Sloveniji.

Po vseh grozotah, ki jih je njegovi družini prizadejala komunistična oblast po drugi svetovni vojni, jim je tik pred demokratičnimi spremembami konec osemdesetih let le uspelo oprati ime njegovega dedka Emerika Mayerja. Številne partizanske družine so pričale, kako jim je Emerik pomagal preživeti vojno in jih varoval pred okupacijskimi silami.

Kljub temu so ga komunisti po vojni kruto mučili in zahrbtno ubili, njegovo premoženje pa je bilo razgrabljeno. Njegova zgodba kaže razkorak med osvobodilnim partizanskim bojem, ki j

Razvpita odvetnica in pripadnica komunistične elite Tjaša Andree Prosenc si je pred dolgimi leti zase in svojega sina od legitimnega lastnika stavbe na Wolfovi ulici 1 v Ljubljani z goljufijo prisvojila stanovanje in dva poslovna prostora. S pomočjo svojih povezav v odvetniških in pravosodnih omrežjih je to izpeljala na takšen način, da edini legitimni lastnik Federico Pignatelli še vedno bije boj s sodnimi mlini. Vendar takšni primeri nikoli ne zastarajo, saj legitimnega lastnika premoženja ščiti koncept revindikacije.

A do tiste točke še pridemo. Najprej kratek povzetek zgodbe. Hčerki Emerika Mayerja sta na podlagi pričanja dvajsetih pripadnikov partizanskih družin, ki jih je ta med vojno skrival in ščitil pred okupatorjem, konec osemdesetih let uspeli rehabilitirati očeta in na tej podlagi je država vrnila družini stavbo na Wolfovi ulici 1 v Ljubljani. Dediča Federico in Luigi Pignatelli sta se odločila odkupiti delež ostalih sorodnikov ter celovito urediti ta objekt, ki družini pre

V prejšnjem prispevku je bilo opisano, kako je potekal postopek na Odvetniški zbornici Slovenije (OZS). Tako disciplinska komisija, ki jo je vodil Renato Frelih, kot komisija za etiko pod vodstvom Žive Drol Novak, je odvetnico Tjašo Andree Prosenc oprostila. Pri tem pa najbolj bode v oči to, da nobena komisija ni dala možnosti prijavitelju Federicu Pignatelliju, da sploh predstavi in dokaže svoje argumente.

Torej so svojo odločitev sprejeli izključno na podlagi trditev Tjaše Andree Prosenc in njenega zagovornika Mihe Kozinca. Namesto, da bi pogledali listinske dokaze, kdo je bil lastnik podjetja Eurocapital in dejanske sklepe skupščine podjetja, za katere je bila odvetnica pisno pooblaščena, da jih vnese v sodni register, so ji enostavno verjeli na besedo. Dve komisiji sta torej odločali o tem, ali se je odvetnica izneverila klientu in s ponarejenimi listinami v sodni register vpisala nepooblaščeno osebo. Pri tem pa so svojo odločitev sprejeli izključno na podlagi ponarejenih listin in

Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) bi morala skrbeti za strokovnost in etiko v odvetniškem poklicu. V razvitih državah zbornice skrbijo za avtoriteto in ugled svojega poklica. Zato so neizprosne pri preverjanju in kaznovanju tistih članov, ki mečejo nanj senco.

V primeru OZS pa je odvetniška elita pokazala, da se ne zmeni niti za temeljna načela postopka. Prijavitelju Federicu Pignatelliju namreč sploh niso omogočili, da bi disciplinski in etični komisiji predstavil svoje argumente. Že s tem odnosom so sporočili, da skrbijo samo za svoje ozke interese. Morali pa bi biti moralni kompas v tem slovenskem pravnem močvirju.

Federico Pignatelli je zato 2022 vložil tožbo proti OZS zaradi nezakonitosti Mnenja o skladnosti ravnanja odvetnice Tjaše Andree Prosenc z načeli in pravili Kodeksa odvetniške poklicne etike ter za plačilo odškodnine zaradi kršitev pravic. Pri tem je ponovno povzel dejansko stanje, ki sta ga komisiji OZS spregledali, ker nista omogočili prijavitelju, da bi jima ga predst

V dosedanjih prispevkih je bil predstavljen oris kriminalne zgodbe povezane s stavbo na Wolfovi ulici 1 v Ljubljani ter objavljeni nekateri dokumenti, ki jo pomagajo razumeti. Vsekakor pa je pomembno zelo osredotočeno in direktno izpostaviti tisti ključen moment, ki je omogočil niz kriminalnih dejanj, ki jih je Tjaša Andree Prosenc zagrešila proti svojemu klientu.

Leta 1999 sta družbenika podjetja Eurocapital Partners Estate Pignatelli & Co. d.n.o., to sta brata Luigi in Federico Pignatelli, svoji odvetnici Tjaši Andree Prosenc dala pisno pooblastilo, ki je bilo dokaj kratko in ga zato predstavimo v celoti, da bo jasno dokazan prvi kriminalni korak, ki ga je storila odvetnica. Poudarek je na četrti točki pooblastila.

“Pooblastilo.

Podpisana družbenika družbe Eurocapital Partners Estate Pignatelli & Co. d.n.o., consulting in trgovina Ljubljana -

Pignatelli Federico, New York, 468 West Broadway, in Pignatelli Luigi, Ljubljana, Mali trg 4,

PooblaščavaOdvetnico Tjašo Andree-Prosenc, rojeno 5.1

Opisali smo prvi korak izvirnega kriminalnega dejanja, ki je odvetnici Tjaši Andree Prosenc omogočil v nadaljevanju ogoljufati njenega klienta Federica Pignatellija. Ta prvi korak odpira tudi vprašanje, kakšen smisel sploh ima imeti notarje, če se lahko dogaja kaj takega, kot je dovolil znani notar Miro Košak. Dovolil je namreč, da je odvetnica ponaredila zapisnik skupščine podjetja v popolnem nasprotju s pooblastilom lastnikov, ki so bili celo priloženi temu ponarejenemu zapisniku, ki je bil notarsko overjen.

S tem ponarejenim zapisnikom skupščine, ki je bil notarsko overjen, je nato odvetnica Tjaša Andree Prosenc krenila v naslednji korak, to je vpis v sodni register. Pri tem sicer ni šlo tako enostavno, kot ji je uspelo pri notarju Miru Košaku, ki je tej odvetnici z izjemnimi političnimi poznanstvi tako enostavno dovolil overiti ponarejen zapisnik skupščine. Na registrskem sodišču je odvetnica namreč najprej naletela na oviro, ki pa jo je nato premagala z novo neverjetno potezo.

Kot