Živimo v urejeni skupnosti zato, ker nam to omogočajo stoletja razvoja evropske civilizacije. Zato, ker so nam ta privilegij priborili naši predniki, ki so spoznali, da je bolje živeti v urejeni skupnosti, ki zagotavlja mir, varnost, red in pravico.

Osnovni zidak te civilizacije pa je seveda najprej pravica do pravice. Zato živimo v pravni državi, na kateri temelji urejeno sobivanje v skupnosti. Razen takrat, ko ta odpove. In glede pravice, ki si jo zasluži Federico Pignatelli, je odpovedala tako Odvetniška zbornica kot celotno slovensko pravosodje.

Na tej spletni strani bo Federico predstavil svojo zgodbo o tem, kako ga je znana ljubljanska odvetnica Tjaša Andree Prosenc kot klienta izneverila in na podlagi tega dejanja nato v nadaljevanju premoženjsko oškodovala. Najprej je ponaredila zapisnik njegovega podjetja in v sodni register namesto njega kot direktorico vpisala njegovo mamo. Nato pa mu je na podlagi te ponareditve dobesedno ukradla dve stanovanji in velik pritlični poslovni pr

Stavba na Wolfovi ulici 1 v Ljubljani ima zapleteno in na momente zelo tragično zgodovino. Se pa nanjo navezuje tudi aktualen zaplet, ki meče zelo temno senco na delovanje slovenskega odvetništva in pravne države. Zgodba Wolfove 1 je eden najbolj očitnih primerov, ki kažejo na nesposobnost slovenskega pravosodnega sistema, da ljudem zagotovi pravico. Še več, Federico je prepričan, da je ta zgodba očiten primer korupcije v slovenskem pravnem redu.

Prvi korak te koruptivne zgodbe je bilo dejanje odvetnice Tjaše Andree Prosenc, ki je s ponarejanjem listin izneverila svojega klienta Federica Pignatellija in ga nato na podlagi tega dejanja v nadaljevanju premoženjsko oškodovala. V enem od prihodnjih prispevkov bo sicer pojasnjeno, zakaj sta Federico Pignatelli in njegova mama Doris Mayer sploh začela sodelovati z razvpito ljubljansko odvetnico, ki sodi v vrh slovenske komunistične elite. Dejstvo, ki ga je odvetnica tudi priznala, pa je, da ga je pred več kot dvema desetletjema izneverila in

Na enem od nedavnih sestankov direktorjev medijsko-smetarskega imperija Martina Odlazka je Vesna Vuković glasno zahtevala, da je treba čim prej zamenjati odgovornega urednika mariborskega Večera Matijo Stepišnika, ker da Večer postaja "protivladni časopis". Vukovićeva naj bi sicer Stepišnika že večkrat nadirala po telefonu, Odlazek pa naokoli razlaga, da bo Stepišnika, ki mu 4-letni mandat poteče konec marca oziroma v začetku aprila, moral zamenjati - zaradi "zunanjih pritiskov". Toda skorajšnja zamenjava Matije Stepišnika je zgolj eden od strateških ciljev famoznega načrta oziroma scenarija predsednika vlade in Svobode Roberta Goloba, Vukovićeve, nekdanja generalna sekretarka Gibanja Svobode, zdaj zaposlena pri Odlazku, in Damirja Črnčeca (po novem pomočnika predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga za korporacijsko varnost) za leto 2025, kako pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami obvladovati 97 odstotkov medijev in novinarjev v državi. Po vzoru znanega sistema, ki ga je

"Nepričakovani" prestop poslanca Gibanja Svoboda Tineta Novaka k Demokratom Anžeta Logarja je doslej nesporno največji Logarjev kadrovski met. Ne le zato, ker Logarju tehnično omogoča ustanovitev poslanske skupine (trio Logar, Novak in Eva Irgl), kar prinaša tudi številne finančne ugodnosti, ampak predvsem zato, ker so prestopi iz ene politične opcije v drugo, v tem primeru z leve na desno, pri nas tako rekoč čudež, zato Logarja ta politični transfer med drugim odlično pozicionira proti sredini.

Toda medtem ko Novak te dni po lokalnih medijih v domačem Prekmurju razlaga, zakaj je sploh prestopil, še danes pa utegnejo Logar, Novak in Irglova stopiti pred nacionalne medije v Ljubljani (če bo - po proceduri državnega zbora - sprejet sklep o ustanovitvi poslanske skupine), je večina okoliščin njegovega prestopa še vedno zavita v precejšnje skrivnosti. Saj Novak, kljub očitkom, da gre za "nevidnega" poslanca, vendarle ni kdorsigabodi. Namreč:

- Njegov prestop, in to celo "na desno", je tudi

K prebavilom štejemo ustno votlino, požiralnik, želodec, dvanajstnik ter tanko in debelo črevo. Vendar pa so to samo glavni organi prebavne poti, na njej bistveno sodelujejo tudi žleze s svojimi izločki, ki pomembno posegajo v prebavo. Usta niso pomembna samo zato, ker se v njih hrana mehanično predela, v slini je tudi ferment, ki razgrajuje sladkorje. Dobro prežvečena hrana v ustih lahko človeka obvaruje marsikatere nevšečnosti. S požiranjem potisnemo hrano v požiralnik, od tu dalje potuje s pomočjo valovanja krožno in vzdolžno potekajočih mišic, ki ovijajo vso prebavno cev.

Želodec je vrečast organ, ki ga na notranji strani odeva sluznica, polna žlez. Tu se s pomočjo solne kisline in drugih fermentov hrana pripravi na izsrkavanje hranilnih snovi, predvsem v tankem črevesu. Če delovanje želodca ni popolno, lahko pride do motenj pri vsrkavanju hranil iz črevesa, zato taki bolniki telesno oslabijo in imajo težave, ki jih občutijo v obliki bolečin in krčev. V dvanajstniku in tankem čreve