Pred kratkim – 2. decembra – se je Slavoj Žižek, nekakšen pop-filozof, v kolumni za Russia Today razgovoril o globalnih posledicah širjenja COVID19. Glede na to, da se že 18 mesecev poglobljeno ukvarjam o problemi virusa Sars-Cov-2, bolezni COVID19 in same epidemij oz. pandemije, sem se kar zdrznil, ko sem prebiral Žižkov tekst. Nejevoljen sem, da si upa – po moji oceni – privoščiti toliko zdrsov, kot si jih je v tem tekstu. Formalno nimam veliko šans, da ga – s svojo kritiko – spravim v kozji rog. Pa bom vendarle poskusil.
Med drugi si je v svojem pisanju zadal vprašanje, kakšni so resnični motivi nasprotnikov cepljenja za svojo anticepilsko držo … In potem je suvereno zašel – saj je rekel, da anticepilci »vedo«, da bo nespoštovanje ukrepov pandemijo samo podaljšalo … Aluzija je seveda šla v smer nezavednega védenja. In potem se je še nespodobno vprašal, zakaj si anticepilci želijo, da bi epidemija – z vsemi ukrepi – trajala čim dlje? Moj odgovor na prvo žogo je, da si večina nikakor