22. dan gladovne stavke, ponedeljek, 30.06.2014

Treskalo in grmelo je, kot da se bliža apokalipsa. Prav užival sem in se spominjal na otroške dni, ko smo bili s starši in sorodniki v časih, ko je bila košnja, kar cel teden v gozdu in smo spali na sveže posušenem senu. Tudi takrat je podobno treskalo in grmelo in mi kot otroku ni bilo jasno, kako je možno vse to, da se kar dan naredi, ko se zabliska.

Spomnim se, ko je bilo mamo veliko bolj strah kot mene, a smo se stisnili še z bratom in očetom, pa je bilo varno zavetje. Naravni pojavi pač, sem si rekel tudi sinoči, ko je bil moj novi bivak na preizkušnji. Nič mokro od zgoraj, spodaj pa sem moral umakniti torbo s stvarmi, ker je zaradi nagibov priteklo malce vode v notranjost. Čez dan se je vse lepo posušilo.

Počutje je stabilno, le zelo se mi posušijo usta, ko govorim s kom, in se mi začno kar lepiti, ko začne blebetati tiste znane fraze, kako se nič ne da, kako ne moremo, kako drugi niso še pripravljeni, ker jim je še vedno lepo itd. Včasih res ne vem, ali morajo tako govoriti, da bi mi zbijali moralo, ali pa zato, ker so se resnično sprijaznili, da so odrasli iz piščet v kokoši, in so se sprijaznili, da bodo, čeprav so se rodili kot orli, umrli v kurniku, kjer je letenje celo strogo prepovedano.

Morda vam da misliti tale zapis?

»Nekoč so vsa človeška bitja imela nadnaravne moči v sebi, vendar so to njihovo nadnaravno moč začela tako zlorabljati, da se je Brahma, glavni bog, odločil ljudem to njihovo božanskost odvzeti in jo skriti tja, kjer je nikoli ne bo mogoče najti.

Spraševal se je, kam skriti njihovo nadnaravno moč. Sklical je svet bogov, da bi mu pomagali pri odločitvi. »Pokopljimo jo globoko v zemljo,« so dejali bogovi. Vendar je Brahma odgovoril: »Ne, to ne bo dobro, saj bodo ljudje kopali v zemljo in jo našli.« Nato so bogovi rekli: »Potopimo jo v najgloblji ocean.«

Vendar je Brahma odvrnil: »Ne, tudi tja ne, saj se bodo naučili potapljati v oceane in jo bodo našli.« Nato so predlagali bogovi: »Odnesimo jo na vrh najvišje gore in jo tam skrijmo.« A je Brahma ponovno odgovoril: »Ne, tudi to ne bo dobro, saj bodo nekega dne preplezali vse gore in si ponovno vzeli njihovo nadnaravno moč.« Bogovi so se vdali in rekli: »Ne vemo, kam naj jo skrijemo, saj kot kaže, ne na zemlji ne v morju ne obstaja kraj, ki ga človeška bitja nekega dne ne bi dosegla.«

Brahma se je zamislil in po dolgem razmisleku dejal: »Tako bomo storili. Njihovo nadnaravno moč bomo skrili globoko v središče njihove lastne biti, saj ljudem nikoli ne bo padlo na misel, da bi jo iskali tam.«

Vsi bogovi so se strinjali, da je to odlično skrivališče in tako je bilo tudi storjeno. Vse od tedaj ljudje hodijo sem in tja po zemlji, kopljejo, se potapljajo, plezajo in raziskujejo – iščoč nekaj, kar je že znotraj njih samih.«

Kaj potrebujemo Slovenci, da se osvobodimo lastnih zaplankanosti in tistih, ki nam jih je postavil zločinski sistem, da nas je držal v strahu in apatiji? Potrebujemo takoj se začeti zavedati, da imamo moči v sebi, da lahko letamo, da si vzamemo pravico in poletimo v svobodo. Namreč svoboda ni, da ne moreš svobodno izražati svojih misli v javnih medijih, ker je ta prostor namenjen samo za izbrance. Svoboda ni, da si mnogi ne upate izraziti svojih stališč in kritik javno pred kamerami, ker se bojite, da boste izgubili službo, eksistenco. Potem pa pridemo do absurdov, da izkoriščani delavci izgubijo redno zaposlitev, ostanejo na socialni podpori in si znova ne upajo nič, ker se bojijo, da bodo izgubili še tisto miloščino.
Toda, ali ne vidite, kam to pelje, ko se družbeno obrobje širi kot požar in vse več ljudi končuje na družbenem robu? S tem tempom propadanja države, ne pozabite, se boste kmalu pridružili tudi vi.

Seveda se bo to zgodilo še hitreje kot mislite, če se FANTJE DOL NE USEDEMO IN ŠE DEKLET S SABO NE PRIPELJEMO!

Jaz sem to, da bi vam bil pozitiven zgled, storil. Oseben zgled je najboljši zgled in to pišem zaradi tega, da boste vsi, ki kričite, kako drugi ne in drugi ne bodo nič storili, da jim s svojim zgledom pokažete, kaj naj storijo. Verjemite, da druge ni, ko sem prepričan, da boste zaradi razvoja dogodkov, ki bodo sledili, to storili tudi sami, ker vam bo na neki točki zagotovo dovolj.

Slovenijo, verjemite, vse uredimo v enem mesecu, če vzamete dopust, pa tokrat ne za na morje, ampak za to, da počistimo in uredimo ta hlev do temelja, da sploh ne bo več štala, ampak vila Slovenija. Načrt je izdelan, korak, ki ga je nujno narediti, če hočemo znova zgraditi, je STOPITI SKUPAJ.

Sprašujem vas, ali so te zahteve tudi vaše zahteve? Če je odgovor DA, potem vas moram ponovno vprašati, ali ne slišite klica domovine, saj gre vendar za mobilizacijo zdravih sil, ko ne bi smelo biti izgovorov v smislu, jaz imam pa neke osebne reči za postoriti.

Če nas prehitijo in nam zanetijo v resnici državljansko vojno, ne pozabite, da bodo takrat vse osebne stvari morale počakati in si boste reševali svojo kožo in kožo vaših otrok. A to morda čakate??? Če se boste malce sprehodili po naši in svetovni zgodovini, boste ugotovili, da se take stvari zgodijo na vsake toliko let ciklično in to prav zaradi tega, ker ljudje ne poznajo prave zgodovine in se slabe stvari zaradi nepoznavanja vedno znova ponavljajo.

Mar ni že čas, da prekinemo ta začaran krog, ko samodržci z revolucijami menjajo samodržce, ko se kmalu tudi sami povampirijo in se zgodovina ponovi? Ne dovolite si tega, Slovenci, ker je skrajni čas, da z zavestnim stopanjem na višjo duhovno raven in s tem na višjo raven zavedanja gremo urediti vse, kar je v tej državi napak. To je naš dom in je naša domovina, pravica in dolžnost vseh nas je, da se zedinimo in uredimo. Preudarno s pogovori, argumenti in po pameti na novih zdravih temeljih.

Ob 19.00 uri nas je bilo nekaj stalnih klenih zbranih. Prišel je gospod učitelj in nam povedal marsikaj, kar se tiče šolskega sistema, v katerem poteka boj za ocene in ne za znanje. Debata je tekla predvsem, kaj natančno postoriti še, da boste ostali začeli razumeti, da lahko zavožen voz v blato potegnemo ven samo skupaj. Vsak prispevek moči kogarkoli šteje in bo lažje.

Če računa kdo izmed vas še na povzpetnike, ki se znova prerivajo za stolčke okoli korita, ko se niti ne zavedajo, kako ubogi so in pomembni samo toliko, kolikor jih oligarhija iz ozadja potrebuje za to, da ji bodo še naprej služili. S temi njihovimi igricami levo desno se samo preusmerja pozornost od bistvenih problemov te družbe, ki so vse hujši, ko seveda oligarhi mislijo, da bo šlo še naprej s kruhom in igrami.

Na žalost pa je kruha vse manj in zato igre v smislu volitev, ki so tako in tako zrežirane, ko so računali tudi na nogomet, ki lepo soupada, da se ima narod s čim zamotiti. Kaj pa prazne blagajne in potreba po novem kreditu, saj eni ropajo in oropajo najmanj 80%, ko sede od novega mednarodnega kredita denar na račun???

Kdo je bolj kriv, tisti, ki je odnašal, ali tisti, ki je gledal vstran?