Obremenitev omrežja je zaradi velikih in sčasoma tudi manjših uporabnikov el.energije prevelika, kar trenutna kabelska in žična infrastruktura v Sloveniji ne prenese. Potrebno je zgraditi novo omrežje ali obnoviti staro, kar pa nekaj stane. Kdo bo to plačal ? Veliki porabniki omrežja kot je določena vrsta industrije, uporabniki sončnih elektrarn , toplotnih črpalk z dokaj močnimi kompresorji, razno razni grelniki vode v bazenih , hitre polnilnice el.avtomobili, itd, te visoke omrežnine sedaj nočejo plačati, čeprav jo prav oni najbolj obremenjujejo. Delno jo bomo plačali tudi ostali državljani, katerim pa je dosedanje obstoječe omrežje popolnoma ustrezalo.To je tako imenovani davek zelenega prehoda ker bomo menda dihali čistejši zrak, zajeti so veliki zaslužki dobaviteljev sončnih panelov, hranilnikov , el.avtomobilov ,......Torej novo omrežje bomo plačali vsi, tudi tisti, ki ga danes ne obremenjujemo niti malo več kot včeraj. Kako si to izračunati pa je nova zgodba.
Minuli petek so nekateri mediji (Spletni časopis, Nova24TV ...) poročali, da je oziroma naj bi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer (Gibanje Svoboda) ponudil odstop. Kumrovo ministrstvo je to kakor "odločno zanikalo", predsednik vlade Robert Golob in sam Kumer pa sta se zavila v molk. Toda zgodba, kljub demantiju dotičnega ministrstva po naših zanesljivih informacijah še kako zelo drži.
Namreč, počilo je na četrtkovi seji vlade, ko je Golob - med sejo - nadiral Kumra, da mu je sredi te tako imenovane omrežinske vojne "na vrat nakopal" Evropsko komisijo, ki je - spomnimo - slovensko vlado tudi javno opozorila, da mora spoštovati neodvisnost regulatorjev, v tem primeru Agencije za energijo, Kumer pa je seveda tisti resorni minister, ki bi moral Golobu in vladi predlagati in utemeljiti postopek odstavitve treh "neposlušnih" članov sveta te agencije, kar se potem - za nekatere presenetljivo - tudi ni zgodilo.
Golobovo nadiranje je Kumra očitno tako vznejevoljilo, da je Golob
Ob novici da je podpisan Jušić pod začasno odpovedjo varovanja tožilcev in hitri spremembi za ponovno varovanje le-teh, sem vedel da so se zanj prižgale PLAVE LUČKE in danes zjutraj je odstopil. Še vedno pa ni odstopil zato ker je bil nezakonito imenovan ampak pod pritiskom globoke države.
Kar zadeva nezakonito imenovanega generalnega direktorja policije Senada Jušića, se stvari odvijajo razmeroma predvidljivo. Levica in Socialni demokrati so včeraj - kot vse kaže - dokončno pogruntali, da tega - dejstva - preprosto ni več mogoče politično braniti, zato so zdaj jasno definirane zahteve po njegovem odstou, in kolikor je znano avtorju teh vrstic (pa mu je kar nekaj znano), se podpora Jušiću lomi tudi znotraj poslanske skupine Gibanja Svoboda.
Ko bo inkriminirani Jušić enkrat odstopil, morda že prihodnje dni, je zgodba zanj definitivno končana, saj zakonitih pogojev za prijavo na novem javnem razpisu za to vrhunsko funkcijo nima, sicer bi jih že davno izkazal.
Toda pri tej debati in prihajajoči interpelaciji ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja je pravzaprav treba vedeti samo eno: Poklukar ni politično samostojna oseba, glejte, on je čisto navadna marioneta. In to niso trači ali špekulacije, ampak golo dejstvo. Gre pa za klasično marioneto ali lutko na vrvici, ki
Denarja za pokojnine, socialne transferje in množico provladnih NVO še ne bo tako hitro zmanjkalo. Država se je ponovno zadolžila za milijardo, odplačevale bodo generacije ki šele prihajajo, žal pa niti mlajših to ne zanima.
Okrogla miza Socialnih demokratov (beri: pogovor) z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom (8. januarja), ki ga je vodil Marko Koprivc, predsednik ljubljanskega odbora SD, nekdanji poslanec, danes državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, sicer pa znan kot pripadnik najbolj trde strankarske linije, je imela jasno določen naslov in posledično tudi cilj: Komu bi zares koristila velika koalicija? Cilj pa prepoved le-te in prizemljitev "desne frakcije" SD, ki jo po mnenju levih strankarskih trdorokcev vodi "desničarski predsednik stranke" in gospodarski minister Matjaž Han.
Prišli so skoraj vsi, od Igorja Lukšiča do Draga Isajlovića. Vsi člani vlade, ministrici Tanja Fajon in Andreja Katič ter minister Aleksander Jevšek so se poslušno usedli v prvo vrsto, kamor se je posadil tudi Milan Brglez, poraženec vseh možnih zadnjih volitev in samo še državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, da se vsaj malo posonči v Kučanovi slavi. Ni pa bilo Hana, itak, ter pod
Da bi imel gauleiter vsaj brke pa ne sramnih dlak mlade najstnice pod nosom, da bi mu izginili mozolji ki smo jih imeli pubertetniki, pridobil vsaj nekaj let v svoji karieri ,izkušenj ter zrelosti bi ga lahko imeli za politika nove dobe, sedaj pa je navadni fičfirič.
"Zgodovinska" fotografija, posneta minulo soboto v enem od lokalov na ljubljanski tržnici, je 24 ur po objavi na omrežju X (profilu avtorja teh vrstic, kakopak) dosegla že več kot 100 tisoč ogledov. Te fascinantne številke, primerljive z najbolj gledanimi televizijskimi šovi ali športnimi prenosi, sicer niso presenetljive, glede na zgodovinski kontekst novih obrazov, ki praviloma odstopajo, ko jih obišče Milan Kučan, in fantastični trenutek, ki ga je ujel priložnostni fotograf, kot bi šlo za kakšnega s pulitzerjem nagrajenega fotoreporterja iz 90. let prejšnjega stoletja: na levi Zoran Janković v zanj tipično agresivni pozi, na sredini Robert Golob z upognjeno glavo, desno pa "stari" Kučan, ki "šola" Goloba.
Fotografija nam tako tudi slikovito prikaže in komentira tisto resnično razmerje moči med pričujočimi akterji tranzicijske levice, pri čemer seveda niti slučajno ni izključeno, da premier Golob zgolj prevarantsko hlini vidno podrejenost in ponižnost.
Medtem ko je nastajala ta fotogr
Don Corleone slovenske mafije - Mafijakovič gleda Goloba in si misli; Smrkavec nastavljeni in nedorasel svoji vlogi, ali boš poslušal starosta komunistov kaj ti svetuje ali boš naprej vzganjal norosti ? Če slučajno ne boš poslušal je tvoje kariere neizbežno konec !
"Zgodovinska" fotografija, posneta minulo soboto v enem od lokalov na ljubljanski tržnici, je 24 ur po objavi na omrežju X (profilu avtorja teh vrstic, kakopak) dosegla že več kot 100 tisoč ogledov. Te fascinantne številke, primerljive z najbolj gledanimi televizijskimi šovi ali športnimi prenosi, sicer niso presenetljive, glede na zgodovinski kontekst novih obrazov, ki praviloma odstopajo, ko jih obišče Milan Kučan, in fantastični trenutek, ki ga je ujel priložnostni fotograf, kot bi šlo za kakšnega s pulitzerjem nagrajenega fotoreporterja iz 90. let prejšnjega stoletja: na levi Zoran Janković v zanj tipično agresivni pozi, na sredini Robert Golob z upognjeno glavo, desno pa "stari" Kučan, ki "šola" Goloba.
Fotografija nam tako tudi slikovito prikaže in komentira tisto resnično razmerje moči med pričujočimi akterji tranzicijske levice, pri čemer seveda niti slučajno ni izključeno, da premier Golob zgolj prevarantsko hlini vidno podrejenost in ponižnost.
Medtem ko je nastajala ta fotogr
Dokler bodo Nike predavale direktorjem zdravstvenih zavodov, Golob leporečil in lagal obrtnikom-gospodarstvenikom in bodo vsi ti tiho poslušali bo tako. Zakaj jih ne izžvižgajo in spodijo iz dvorane, zakaj so tiho, zakaj vendar ? Kot da so (smo) paralizirani od vseh dnevnih norosti te vlade in NVO jev in sploh več ne reagiramo !
Piše: Boštjan M. Turk*
Navedimo nekaj neverjetnih dejstev, ki zaznamujejo sedanji slovenski čas, in poskušajmo jim določiti skupne imenovalce. Lahko začnemo s tistim, ko je predsednica Svobodnih sindikatov (natančno premislite ime organizacije - "svobodnih"!) izjavila tole: "Na katerikoli način razmišljam, kako razložiti, zakaj nismo zelo navdušeni za takšno spremembo, ki prinaša večji neto prejemek, ne znam. Ne znam enostavno razložiti človeku, zakaj smo pa zdaj proti, če bo pa njegova plača večja." Njene besede so veljale nameri prejšnje vlade, da postopoma zviša neto plačo zaposlenih v Sloveniji. Spet neverjeten je ukrep, ki ga je na predlog Levice leto nazaj sprejela vlada, zadeva pa obvezno registriranje pri prihodu oz. odhodu na delo. Z drugimi besedami "štempljanje". Kot vsi "ukrepi" ali "spoznanja" Levice oz. njenih predstavnikov ("leto ima 54 tednov" - Luka Mesec), "izvoz je Ahilova peta gospodarstva" (isti), "podjetnike je treba z bajoneti nagnati v morje" (Miha Kordiš) ipd.)
Rdeči barvi na evropskih volitvah kaže zelo slabo zato se bo prebarvala v zeleno in nadaljevala uničevanje EU.
Mnogi dramatično napovedujejo, pričujoče evropske volitve so usodne (za usodo Evropske unije), no, pri nas so zagotovo usodne za nekaj posameznikov oziroma za njihove politične kariere. Recimo za Mateja Tonina (prvaka NSi) ali Milana Brgleza, ki igra v prvi ligi stranke SD. Namreč, če jima poskus preboja med evropske poslance propade, je bržkone konec tudi z njunima političnima karierama.
Precej drugačna, čeprav morda tudi po svoje usodna je famozna pozicija Vladimirja Prebiliča, nosilca kandidatne liste stranke Vesna in nepoklicnega župana Kočevja. Ker igra dve vlogi. On na teh evropskih volitvah resda kandidira za evropskega poslanca, a to je zgolj uradno, formalno, navidezno. Saj na teh evropskih volitvah Prebilič v resnici kandidira predvsem proti Robertu Golobu (in ne proti desnim), saj so te volitve za Prebiliča približno to, kar na kompetitivni košarkarski sceni pomeni znameniti nabor za NBA, kjer se Prebilič poskuša prebiti tudi/predvsem do statusa novega obraza tranzicijske le
Imam občutek da bo pred rednimi volitvami ali najkasneje na rednih, oblast prevzela desna opcija. Potem bo sledila medijsko podprta vsesplošna akcija kolesarijata, NVO- jev in globoke države za odstranitev le-te in nastopi leva opcija - Čeferin. Janševa vlada, če bo kdaj ponovno v igri lahko poveča penzije , plače in socialo pa žal to ne bo spremenilo pameti večine Slovencev in Slovenk. Spet nastopijo politični delavci v medijih in narod zapeljejo v novi kolaps, do bridkega konca naše mlade države .
"Vse to je cena diktature Svobode. Cena za to, da na oblasti ni Janez Janša. Le koliko časa jo bomo še pripravljeni plačevati?"
Piše: Aljuš Pertinač*
Diktatura Svobode ima visoko ceno.
V teh dneh to najbolj spoznavajo, paradoksalno, vladni Socialni demokrati. Ne samo da so aktivno pripomogli, da je do aktivacije in uzurpacije oblasti s strani Svobode sploh prišlo. Če bi namreč korektno odigrali svojo vlogo opozicijske stranke zadnji vladi Janeza Janše, potem po Svobodi sploh ne bi bilo potrebe. Zanjo sploh ne bi bilo prostora. Ne samo da so po volitvah na vrat na nos tekli v objem Svobode in pri tem privolili v vsa mogoča in do pred kratkim po mnenju mnogih celo nemogoča politična poniževanja in izsiljevanja. Ne samo da so v času vladanja Svobode privolili, da so talci oziroma sužnji muh in značajskih posebnosti diktatorja Robija Starja-Solarja in, kar je še huje, prve priležnice v državi, njegove Despojne Tine, kot bi jo nedvomno poimenoval Fran Saleški Finžgar, če bi bil danes še živ.
Kaj pa naš kmetijski sektor ali že razmišlja kdo bo pridobival evropska sredstva za še vzdržno kmetovanje. Ali bo to sposobna opraviti šefica bifeja in svetovalka za škropiva ? Ali so ukradene krave že nazaj na kmetiji Možgan ali smo jih Slovenci že pojedli ? Vse je namreč čudno potihnilo.
Afera z napačno izobrazbo Mateje Čalušić, doslej praktično neznane poslanke Gibanja Svoboda in "Golobove kandidatke" za novo ministrico za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, je trenutno na vrhuncu. In čeprav se nekateri veliki mediji, med njimi denimo tudi javna RTV Slovenja, trudijo sprenevedati, češ, saj te afere ni, ali pa igrajo kot del vladnega moštva, celo nekateri mnenjski voditelji trde levice (Boris Vezjak: "Ministričina napaka") priznavajo, da bo na Čalušićevi, če ne odstopi od ministrske kandidature in poslanske funkcije, tudi v najboljšem primeru obvisela hipoteka o laganju in prikrivanju dejstev.
Namreč, praktično nemogoče je verjeti, da - po dostopnih podatkih - nekdanja natakarica iz družinskega lokala v Kopru - Divino caffe (do izvolitve za poslanko) v skoraj dveh letih ni nikoli opazila, da je - sprva - na uradni spletni strani Državne volilne komisije (DVK) in kasneje še na uradni spletni Državnega zbora ob njenem imenu napisana napačna izobrazba?! Seveda višja, kot
Na Vrhu slovenskega gospodarstva je Golob natresel toliko laži da zapeče glava. Pa vendar ga ni junaka med njimi, ki bi mu povedal da imajo tega nategovanja dovolj. Mirno sedijo in poslušajo kot božji voleki in verjamejo kako bo razbremenil gospodarstvo. Ostalih državljanov ne morejo več obdavčiti , ja koga bodo pa potem, če ne gospodarstva ?. NVO - ji, pretirano velik javni sektor in birokracija požirajo milijone, da kraje na vseh koncih ne omenjam.
Na Vrhu slovenskega gospodarstva (minulo sredo na Brdo pri Kranju, v režiji Slovenske gospodarske zbornice) so udeleženci hočeš nočeš videli in doživeli sedanje stanje Roberta Goloba: fizično, psihično in politično skrahiranega predsednika vlade. Bil je brez energije, bled v obraz, njegov nastop oziroma govor, kjer je znova obljubljal nove časovnice in spremembe tistega, kar je njegova vladna koalicija še pred nekaj dnevi sprejela, pa so pospremili tudi mnogi cinični nasmehi.
Toda Golob, ki gre pri reševanju svoje politične in karierne kože celo tako daleč, da se je v ožjih družbah pripravljen izgovarjati tudi na Luko Mesca, češ, saj Mesec je bil tisti, ki je sprejel bizarno evidentiranje delovnega časa, jaz sem bil takrat na bolniški, pa naj bi s centri moči iz ozadja tranzicijske levice zdaj kljub vsemu dosegel nekakšen tihi dogovor (po celi seriji pogovorov in telefonskih klicev, tudi z Milanom Kučanom, Nikom Tošem, Zoranom Jankovićem ...), nekaj malega, tako vsaj pripovedujejo naši
