Študija potrdila, da je pasterizacija živil povezana z alzheimerjem
Kot bralce obveščamo že dlje časa, je sleherno nenaravno poseganje v prehransko verigo, pa naj bo to pri pridelavi, predelavi ali pripravi živil, za organizem škodljivo in ima za posledico bolezni. Ne glede na to, kaj vam kdo zatrjuje (da je vse stvar količine oziroma da če jemo zmerno in ne pretiravamo, lahko jemo vse … in druga podobna zavajanja) in kaj boste kje prebrali, slišali in izvedeli – to je resnica. Nekoč bo zanesljivo prišla na dan, vprašanje je le, ali jo boste sprejeli sedaj ali čez leta, ko bo morda za vas osebno prepozno.
Bolezni so neposredna posledica uživanja industrijske hrane, ki vsebuje različne strupene in za telo nenaravne snovi, zelo pa ji manjka kritičnih hranilnih snovi, ki hrano sploh naredijo hrano. Seveda pa se ne pokažejo takoj. Zamik traja precejšnje število let, v katerih se škoda akumulira, saj se telo, preden klone, še nekaj časa brani– kar gre na žalost močno na roko industriji umetne hrane, saj se tako vzročna povezava med določenimi živili in boleznimi, ki jih taka živila povzročajo, lepo prikladno zabriše. Vedno znova in znova, in to traja že desetletja.
Kar je zabrisano, pa izdelovalci umetne hrane zlahka zanikajo – in to tudi nenehno počnejo.
Potrošniki tako še naprej (p)ostajajo žrtve umetnih in visoko procesiranih izdelkov prehranske industrije, ki niso hrana in zato nikoli ne bi smeli biti naprodaj kot hrana. Žrtve onesposabljajočih degenerativnih bolezni in prezgodnje smrti, ki svoje zaupanje v skorumpirani sistem plačujejo z življenjem dan na dan. Da bo ironija večja, za uničevanje svojega telesa in zdravja plačujejo tudi z denarjem – najprej z denarjem za te izdelke, za katere zakonodaja mirno dovoljuje, da se lažno predstavljajo kot hrana, saj je vsaka zakonodaja napisana le s tem namenom, da zaščiti korporacije (tudi če se tisti, ki so to zakonodajo napisali, tega ne zavedajo), nato pa še skozi prispevke za zdravstveno zavarovanje … kot da te pred strupi, ki jih pokorno ješ vsak dan kot kakšna ovca in ti jih celo priporočajo kot zdrave, sploh lahko kaj zavaruje.
Spomnimo se samo na žitarice, pa če so polnozrnate ali ne, ki vam jih vsaka uradna prehranska piramida dobesedno tlači v goltanec in vam avtoritativno zapoveduje, da jih morate zaužiti dovolj, da vam bodo prinesle 60 % dnevnih kalorij. Pri tem pa niti ene žitarice (ali soje ali koruze ali riža … itd.) ne moremo pojesti, ne da bi bila hudo procesirana! Skratka, pri žitih nikakor ni problem samo gluten.
Naj zveni še tako šokantno, večino človeštva pokonča prav uživanje stvari, za katere mislijo, da so hrana. V nekaterih primerih so te stvari razglašene celo za »zdravo« hrano! Pravi razlog, skrit za vsem tem, pa je neskončen pohlep lastnikov globalnih megakorporacij, ki se ne ustavijo pred ničemer.
Kako daleč gredo te stvari in v čigavo korist je naravnan sistem, opazimo med drugim tudi po tem, kako je organiziran nadzor nad t. i. prehransko »varnostjo«. Mar ni največja potencialna nevarnost sodobne prehrane to, da te zahrbtno ubije nekaj, kar naj bi te zdravilo, izgrajevalo in regeneriralo? (To je namreč definicija hrane v raznih enciklopedijah in slovarjih.) Toda s tem se seveda ne ukvarja nihče. Laboratoriji preverjajo le vsebnost mikrobov, konzervansov in določenih strupov, pri tem pa je največji strup izdelek sam.
Podobno neučinkovite so organizacije za zaščito potrošnikov (ne samo pri nas, ampak tudi drugod). Kadar izvajajo svoje teste, bodo recimo primerjali 20 ali 30 konzerv; vzeli bodo vzorce, skrbno preverili navedbe na nalepki, raziskali, ali so vrednosti točne in se procenti ujemajo. Morda bodo še izmerili vsebnost soli in se poglobili v E-števila, neto ter bruto teže in podobno. Je bilo tekočine res samo 112 ml ali morda 115 ml? Nihče pa ne pomisli, da je to, kar preučujejo, mrtvo in nekoristno; da je staro in pasterizirano in že zdavnaj uničeno, zato ni več hrana in si zasluži le, da pristane v košu za odpadke. Ampak ne, potrošniške organizacije bodo v veri, da potrošnike »ščitijo« na koncu celo izbrale »najboljši« izdelek in pohvalile najugodnejše razmerje med ceno in kvaliteto.
Čeprav pri izdelkih, ki sodijo v smeti, saj so tudi sami smeti, o kvaliteti pač ne more biti govora.
Znanstveniki z integriteto, ki se niso prodali prehranskim korporacijam, sicer vztrajno izvajajo študije, zaradi katerih resnica o nevarnostih procesirane in industrijsko spremenjene hrane počasi vendarle prihaja na dan. Problem tiči v tem, da o teh študijah nikoli ne beremo na prvih straneh, saj je roka prehranskega lobija dolga, njihov žep pa globok. In če imaš toliko denarja kot oni – nihče na svetu pa nima toliko denarja kot ravno prehranska industrija, glede na to da velika večina vseh nas skozi svoje celotno življenje na tem planetu vsak dan zaužije kaj industrijsko narejenega ali procesiranega – lahko blokiraš, potlačiš ali olepšaš vsako zgodbo tako, kot ti najbolj ustreza.
Prav neverjetni vpliv najmočnejše industrije na svetu je zaslužen za to, da toliko poslušamo domnevnih nevarnostih raznoraznih bakterij v hrani, ko pa je v resnici pri hrani najbolj nevarno ravno to, da je procesirana. Kajti prav zaradi sprememb, do katerih pride v postopku izdelave teh umetnih, industrijsko sproduciranih imitacij hrane izključno le zaradi zvečanja profita izdelovalca, to, kar se v trgovini prodaja, postane smrtonosno. O slednjem seveda na prvih straneh niti besedice. Poudarjajo se le bakterije in kako nevarne da so, ljudi se na veliko svari pred okužbami, pasterizacija je pa tisti slavljeni odrešenik, ki naj bi nas vsega tega obvaroval ter poskrbel za našo varnost.
Resnica ne bi mogla biti bolj drugačna.
Če se ozremo v preteklost, ko pasterizacije (in pogoltne prehranske industrije) še nikjer ni bilo in smo nekaj milijonov let jedli naravno in popolnoma presno hrano, ne da bi se kdo vznemirjal zaradi prisotnosti bakterij, nam postane jasno, da pasterizirano hrano jemo komaj zadnjih pet sekund našega obstoja in da se zato vse njene posledice še niso utegnile jasno pokazati (še bolj nejasne in zabrisane pa, kot že omenjeno, ostajajo vzročne povezave). Danes predstavljamo študijo, ki je tančico s teh 'skrivnostnih' vzročnih povezav odstrla in dovolj jasno pokazala, kako in kaj. Študija je obenem tudi potrdila to, o čemer smo že pisali, namreč da je alzheimerjeva bolezen tesno povezana z diabetesom tipa 2, zato ji nekateri pravijo kar diabetes tipa 3.
Študijo, objavljeno konec februarja 2014, je izvedla raziskovalka dr. Helen Vlassara, dr. med., ki s svojo ekipo sodelavcev deluje v okviru Mount Sinai School of Medicine v New Yorku in je profesorica medicine ter vodja Oddelka za raziskave diabetesa in staranja. Staranje in bolezni se v veliki meri pojavljajo prek mehanizma, ki mu znanstveniki pravijo AGE (ali v množini, AGEs). Kratica označuje pojav posledic (oziroma končnih produktov) napredovale glikacije, angl. advanced glycation end-products, zaradi česar se telesni organi, vključno z možgani, začnejo pospešeno starati in okvarjati. Za kaj gre? Kadar je v krvi preveč glukoze – to pa se zgodi vsakič, ko zaužijemo veliko ogljhikovih hidratov – postane kri preveč gosta in lepljiva, krvni sladkor v njej pa začne zlepljati beljakovine, ki prav tako plavajo v krvi, n. pr. hemoglobin.
Te beljakovine posledično ne morejo več normalno delovati, in ko je teh produktov napredovale glikacije preveč, odpovedo tudi organi oziroma sistemi, v katere se te okvarjene beljakovine vgrajujejo. Podobno velja v primeru, ko so prizadete beljakovine del sporočilnih poti, hormonov, encimov itd., kajti ko komunikacija v telesu ne deljuje, kot bi morala, gredo stvari hitro k vragu.
Previsoko ali prepogosto dvigovanje krvnega sladkorja pa je samo en način za pospeševanje nastanka AGE. Drug način je sončenje, vendar le v primeru, da je pretirano in da je v krvi pri tem veliko krvnega sladkorja. Kolagen (ki je tudi beljakovina) se bo začel krčiti in povzročati gube edinole v primeru, da po ves dan jemo ogljikove hidrate in tako prihaja do glikacije. Če pa je število obrokov <> data-pin-config=beside data-pin-log="button_pinit"' class="irc_mut" v:shapes="_x0000_s1030"> skrčeno (vsi vemo, da če smo ves dan na soncu, niti nismo lačni in brez težav zdržimo le z enim ali dvema obrokoma na dan, kar je za človeka tudi najnaravnejši način hranjenja), krvni sladkor pa primerno nizek, ker uživamo pretežno le živila, ki ga ne dvigujejo preveč, naprimer veliko maščob (katerih mora biti po dnevno zaužitih kalorijah največ), veliko zelenjave (katere mora biti največ po volumnu), nekaj malega beljakovin, nujno tudi živalskih in nujno večkrat na teden tudi surovih, ter oreščke in semena, ob vsem tem pa le tu in tam kakšno sadje (najbolje da le nekajkrat na teden), bo koža ostala lepa in mladostna brez mazanja s čimerkoli. Vsaj brez mazanja za zaščito, medtem ko za nego se seveda lahko namažemo s kakšno naravno zadevo, kot je kokosovo maslo, olivno olje itd. Narava je poskrbela za vse in vso potrebno zaščito imamo že vgrajeno v koži ter jo v vsakem trenutku nosimo s seboj.
Obstajajo še drugi načini za nenormalno kopičenje AGE v telesu. Eden od njih je uživanje sladkorja, toda ljudje danes večinoma že vedo, da je škodljiv, in se ga zato izogibajo. Žal pa je še bistveno premalo znano dejstvo, da so rafinirana bela kemično očiščena rastlinska olja še hujši vir staranja in smrti kakor sladkor. Nasprotno, mnogi so celo prepričani, da so ta olja zdravj, ker so rastlinska (in ker so prelepljena z napisi, da ne vsebujejo holesterola …). Verjeti propagandi, da je nekaj zdravo samo zato, ker je rastlinskega porekla, vas danes lahko stane življenja.
Ta olja so okdisirana in mrtva, hranilnih snovi, ki jih je vsebovala rastlina (kolikor jih je sploh bilo …) v njih že davno ni več, saj taka olja iztiskajo pri visokih temperaturah in pod nenormalnimi pritiski. So torej uničena že v startu, pogosto tudi že sama rastlina ni bila zdrava, recimo soja … nato pa so bila še kemično deodorirana in pobeljena. Da bo mera polna, vanje nato pušča svoje strupe še plastika, v kateri so taka olja pakirana. Obstajajo tehtni razlogi, zakaj tem oljem pravimo tekoča plastika, saj se plastika v maščobah raztaplja. So izjemno rakotvorna in smrtonosna, med drugim tudi zaradi visoke vsebnosti proinflamatornih maščobnih kislin omega 6 … pa ne pozabite pri tem še na desettisoče izdelkov prehranske industrije, v katerih so ta olja skrita, od margarine in raznih »zdravih« rastlinskih namazov in paštet, do industrijskih majonez, solatnih prelivov, juh in omak iz vrečke, otroške hrane, sladoledov, industrijsko narejenih sladic in v dolgi vrsti drugih industrijsko izdelanih živil, pogosto tudi takih, katera se reklamirajo kot »zdrava«.
Dodatno škodo ljudem povzročajo tudi prehranski nestrokovnjaki, ki kot dobro natrenirani papagaji (ker so podkupljeni ali ker so nesposobni, da bi zadeve zares raziskali) ponavljajo in širijo neresnične trditve, da naj bi bile živalske beljakovine in maščobe za zdravje škodljive. V resnici so prav živalske maščobe – če so seveda nekompromitirane in ne izvirajo iz zastrupljajoče kemično-industrijske kmetovalske prakse pač pa iz proste paše in naravne reje – zaslužne za to, da vsaj delno omejijo škodo, ki jo povzroča umetna hrana. Živalske maščobe hranijo in zdravijo naša prebavila in edine omogočajo, da se v maščobni topni vitamini iz zdrave hrane lahko v našem telesu dejansko vsrkajo in uporabijo. Brez teh vitaminov pa je obramba proti raku precej tvegana stava – kot je moral spoznati že prenekateri sledilec Gersonove terapije in podobnih enostranskih prehranskih ideologij.
Še en način poškodovanja beljakovin je ekstrudiranje. Mogoče vam izraz ni domač, gotovo so vam pa več kot domači ekstrudirani izdelki, s katerimi prehranska industrija množično zalaga trgovinske police: to so hrustljave žitne in koruzne zadeve, znane kot razni krispiji, puffsi, smokiji, loopsi, kroglice, blazinice in nasplošno vsi tovrstni hrustljavi žitni zajtrki, ploščice, piškoti ter celo riževi oblati oziroma »kruhki«, ki jih imajo mnogi za zelo zdrave in dietne (čeprav v resnici redijo, riž pa dokazano povzroča diabetes …). Poškodbe zaradi ekstrudiranja sicer navzven niso vidne, še kako dobro pa jih zaznajo predvsem naši možgani, za katere so poškodovane beljakovine približno ekvivalentne udarcu z macolo po glavi.
Eden glavnih virov škodljivih AGE v naši prehrani pa je termična obdelava hrane, še zlasti tista industrijska, in prav temu se je posvetila ekipa dr. Helen Vlassara. Ugotovili so, da prisotnost teh nevarnih snovi poveča prav vsaka toplotna obdelava živil, pa če je še tako kratka. Se pravi, tudi pasterizacija, sterilizacija in podobne metode. (Zdaj veste, kaj povzročate svojemu malčku, če njegovo hrano sterilizirate … in zakaj recimo materino mleko NI sterilizirano. Ker če bi bilo treba dajati dojenčku sterilizirano hrano, potem bi Narava že sama poskrbela za to. V resnici pa dojenček potrebuje mikrobe, da lahko razvije dobro priučeno imunost, saj se imunski sistem ob srečanjih z bakterijami uči.)
Zdaj tudi veste, kaj povzročate svojim otrokom in sebi, če kupujete pasterizirano mleko in mlečne izdelke. Ko nekega dne pride do posledic, je potem krivo mleko, češ da je nenaravno piti mleko neke »druge« živali; krive so tudi »živalske beljakovine«, pa maščobe v mleku in vse drugo. V resnici pa je dejanski krivec pasterizacija* (in pa seveda dejstvo, da večina ljudi pije mleko, ki ni ekološkega porekla ter je zato polno hormonov, ostankov cepiv, antibiotikov, umetnih gnojil, pesticidov in druge kemije, niti ni od živali proste paše – in vsekakor je treba poudariti, da samo eko/bio hrana žal ni dovolj, ker industrija vedno najde nezdrave in nehumane tehnike reje, ki jih potem skrije pod nalepko »bio« itd.).Se pravi, mleko ni niti naravno niti surovo. Problem z industrijskimi jogurti, kefirji, mlečnimi napitki itd. torej ni samo v tem, da v taki hrani plavajo mrtve bakterije, ki jih je pasterizacija pobila, odstranila jih pa seveda ni, kar je skrajno nehigiensko, pa tudi zdravju veliko bolj škodljivo od živih bakterij, saj se telo proti mrtvim 
data-pin-log="button_pinit_bookmarklet" data-pin-config=none class="irc_mut" v:shapes="_x0000_s1032">bakterijam ne zna dobro boriti, in da koristi od zdravih bakterij pri takih izdelkih ne moremo pričakovati (razen nekega minimalnega nabora umetno dodanih bakterij, ki pa je bolj kozmetični dodatek kot ne, saj ne dosega pestrosti in učinkovitosti naravno prisotnih mlečnokislinskih bakterij), temveč tudi in v prvi vrsti v tem, da je pasterizacija za telo pogubna. Veliko bolj od vsake možne patogene bakterije!
Pasterizacija je koristna samo za izdelovalca, ker mu je pri pasteriziranih izdelkih treba bistveno manj paziti na higieno. Vi pa mu ta bolj ohlapen – in zanj seveda cenejši! – pristop z nakupom pasteriziranih izdelkov omogočate.
Toda realnost je, da mediji, stroka, zakonodaja in vse ostalo služijo industriji, ne pa vam. Zato se vsak dan na veliko poudarja domnevna nevarnost bakterij in domnevna koristnost pasterizacije. Če so kupci prepričani, da je pasterizacija alfa in omega zdrave prehrane, potem bo industrija umetne hrane lahko mirno cvetela naprej, cele horde žensk pa bodo še naprej živele od mrtvih jogurtov znanih in manj znanih imen, misleč da se prehranjujejo kvalitetno in da veliko storijo za svoje zdravje.
Realnost je tudi to, da so slabo hranjeni ljudje bolj bolni, debeli in sesuti. Zato bodo pogosteje posegali po izdelkih za energijo, hujšanje, čiščenje, pomlajevanje, razstrupljanje in tako naprej. Tako se hkrati omogoča, da cvetijo in uspevajo tudi na težke milijone milijard vredne spremljevalne industrije. Enako velja za farmacevtsko industrijo, saj noben bolnik ni tako zagarantiran kakor tisti, ki se vse življenje prehranjuje z mrtvo, denaturirano in do skrajnosti procesirano hrano.
* Opomba: Poleg pasterizacije je izjemno škodljivo tudi vsakršno poseganje v maščobe. Med to štejemo homogenizacijo, dodajanje omega 3 (ker tisto, kar doda industrija, je oksidirano in neučinkovito, največkrat pa celo izrazito škodljivo, zato omega 3 raje vnesite sami z uživanjem ribjega olja) in odstranjevanje maščob. Študije so že večkrat pokazale, da je mleko z znižanim odstotkom maščob nezdravo in redi, medtem ko polnomastno mleko iz naravne reje (če ni pasterizirano ali kuhano) pomaga hujšati. Prehranska industija posneto mleko navdušeno propagira predvsem zato, ker tako pridobijo več surovin za smetano, surovo maslo itd. in tako eno in isto mleko prodajo dvakrat. In pa, tukaj se znova pojavi tudi »dietna« komponenta, saj se vse, kar diši po dieti in hujšanju, super prodaja.
Za nameček natlačijo noter še na kupe mrtvega, pasteriziranega sadja (beri: sladkorja), kar potem dotolče še tiste redke uporabnike/ce, ki jih procesirano mleko ne bo.
Seveda prisotnost AGE v hrani povečujejo tudi neprimerne tehnike priprave hrane. Kuhanje je boljše od pečenja, pečenje pa boljše od priprave na žaru. Tako je, žar, ki ga ima večina za zdrav način priprave hrane, ker pri njem ne potrebujemo maščob, je precej bolj nezdrav od pečenja v ponvi ali pečici. Najbolj nezdravo pa je – v skladu s pričakovanji – cvrtje, še zlasti če pri tem uporabljamo že tako ali tako oksidirana rastlinska olja, polna kemije in plastike. Rastlinska olja, ki niso bila hladno stiskana, so ena največjih in najbolj zločinskih prevar industrije umetne hrane.
Naslednja tabela prikazuje vsebnost AGE v 84 gramih piščančjega mesa, v odvisnosti od načina priprave:
Način priprave
AGE (v kilo-enotah na 84 g mesa)
Surovo
700
Kuhano ali poširano
1.000
Pečeno
4.300
Pečeno na žaru
5.250
Ocvrto
6.700
Chicken nuggets (hitra hrana)
8.000
Tabela 1: Učinki načina priprave na vsebnost AGE v piščancu Dr. Vlassara >>>
Kot je razvidno, med surovim in kuhanim mesom ni prav velike razlike, medtem ko se vsebnost AGE med prvo vrstico (surovo meso) in piščančjimi »nuggeti« poveča kar za 11,43-krat (ali za 1143 %).
Še eno odkritje iz omenjene študije je, da količina AGE močno naraste, če je hrana počrnela oziroma zoglenela. To velja tako za živalske kot za rastlinske beljakovine. Treba je torej paziti, da hrane ne zapečemo preveč, morebitne počrnele vogale in robove pa odrežemo in zavržemo. Izbiramo čimbolj zdrave načine priprave, večkrat pojemo tudi kaj surovega (tatarski biftek, carpaccio, marinirano meso, surovo jajce v smoothieju itd.), kar danes, ko je govora o živalskih beljakovinah, sicer ni samoumevna komponenta našega načina življenja, nekoč pa smo ves čas jedli samo tako. Če meso pečemo, naj bo znotraj še nekoliko surovo (pri tem pa pomaga, če je iz neoporečne reje in kupljeno pri kmetu, ki ga poznamo, ne pa v neki dolgi verigi anonimnih dobaviteljev brez obraza in imena, saj nam potem ni treba skrbeti glede kontaminacije. Kmet, ki prideluje zase in ne prvenstveno za »proizvodnjo«, bo za hrano poskrbel tako, kot je prav).
Znanstvenica s svojo ekipo je znova potrdila, kar so že pokazale prejšnje študije: da je izogibanje procesirani hrani in skrb za zmanjševanje AGE (produktov napredovale glikacije) ena najbolj zanesljivih poti do zdravja. Na ta način preprečujemo presnovna neravnovesja, ki vodijo do metabolnega sindroma, diabetesa in debelosti, pa tudi do nevrodegenerativnih bolezni, imunske oslabelosti in hormonskih težav. Skratka, preprečujemo praktično vse, kar nas v zdravstvenem smislu lahko doleti slabega. Obenem s tem tudi posrkbimo, da ostanemo mlajši od svojih bioloških let. Študija je bila sicer opravljena na miših, saj bi bila taka raziskava na ljudeh neetična. To pa ne zmanjša verodostojnosti njenih izsledkov, saj so bile podobne študije opravljene že prej in so dale enake rezultate.
Prehranjujte se naravno, saj se le tako lahko prehranjujete zdravo. Izbirajte svežo hrano s sestavinami, ki jih poznate. Vsekakor naj ima ta hrana tudi čimmanj sestavin (na eno živilo) … po drugi plati pa mora biti v svoji izbiri različnih živil čimbolj pestra in raznolika. Ne jejte vsak dan ali vsak teden enako. Ne izločajte nobene skupine živil, ki jih Narava ponuja, saj je Narava pametna, mi pa ne. Le izkoriščanje vseh ponujenih virov naravne hrane lahko omogoči trajnostnost in samozadostnost, naravna prehrana pa je tudi edina, ki je prijazna do okolja.
Pri izbiri dajajte vedno prednost vsemu, kar lahko pojeste, ne da bi to morali skuhati, pa čeprav boste vi potem to skuhali. Glavnina vaše prehrane mora vsaj teoretično biti užitna tudi v surovem stanju. Kadar le morete, pa tudi dejansko pojejte kaj surovega – če ne vsak dan, pa vsaj večkrat na teden. Izdatno oskrbujte telo tudi z začimbami, zelišči in kalčki. Če vse to večkrat tedensko zaokrožite še s čim fermentiranim, vam v zvezi z alzheimerjem, diabetesom in ostalimi »darili« naše civilizacije ne bo treba skrbeti. © Zdravje PovejNaprej
Viri:
1. http://www.pnas.org/content/early/2014/02/19/1316013111
2. http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/news/fullstory_144776.html
5. http://www.mountsinai.org/patient-care/service-areas/geriatrics-and-aging/areas-of-care/experimental-diabetes-and-aging-program (biografija dr. Helen Vlassara)
7. http://theagelessway.wordpress.com/about/ (knjiga o zmanjševanju AGE v prehrani)
8. Več o AGE: http://www.prweb.com/releases/2014/02/prweb11611842.htm
9. http://www.maryvancenc.com/2012/09/why-vegetable-oil-is-not-healthy/
11. http://eight-acres.blogspot.com/2013/03/toxic-oil-book-review.html
12. http://davidgillespie.org/books/toxic-oil/an-extract-from-toxic-oil/
13.
Podobna študija je bila opravljena že leta 2007: http://www.sciencedaily.com/releases/2007/04/070424155559.htm
Apr 14, 2014