Holesterol je brez dvoma ena najbolj po krivem obsojanih in
neupravičeno zapostavljanih snovi na planetu. Čeprav ima veliko
pomembnih funkcij za zdravje in pravilno delovanje celotnega organizma
in je med drugim tudi nujno potreben za tvorbo vitamina D (ki nastaja,
ko se sončimo), najbolj pomembnega >>turbo<< vitamina, ki preprečuje in
zdravi številne vrste raka, depresijo, srčna obolenja, diabetes in še
marsikaj ter pozitivno vpliva na ekspresijo okoli 3.000 genov v našem
telesu, zdravniki bolnike nenehno strašijo pred >>previsokim >>
holesterolom in jim odsvetujejo živila z visoko vsebnostjo holesterola
- ali celo tista živila, ki holesterola ne vsebujejo veliko, nekaj
malega pa vendarle.

Svoj lonček je kot bi mignil pristavila tudi prehranska industrija in
takoj uvedla za živila oznako >>brez holesterola<<, ki ne le da ne
pomeni prav nič, ampak je celo zavajajoča. Prvič prehranski holesterol
(se pravi tisti, ki ga zaužijemo) nima nobenega vpliva na to, kakšna
bo vrednost holesterola v vaših laboratorijskih preiskavah krvi.
Drugič pa so največkrat ravno živila, ki nosijo to oznako, visoko
procesirana in škodljiva. Lep primer za to so margarine in tudi vsa
industrijsko pridobljena rastlinska olja, stiskana pri visokih
temperaturah in tlaku.

Glede na to, kar so pokazale - in vedno znova še zdaj potrjujejo -
znanstvene študije, pa tudi klinična praksa, je pravzaprav ravno
obratno. Treba je jesti veliko hrane, ki vsebuje holesterol, saj ga
telo nujno potrebuje za izgradnjo in obrambo. Zdravnik, ki trdi, da
prehranski holesterol KAKORKOLI vpliva na povišanje krvnih vrednosti
holesterola, je neizobražen tepec, ki se mu ne ljubi odpreti kakšne
znanstvene revije, ali pa ne razume, kaj bere. Nemalo raziskav
zadnjega časa je tako naprimer pokazalo, da jajca, katerim so se mnogi
povsem nesmiselno odpovedovali, ker so mislili, da povišujejo
holesterol, holesterol v resnici pomagajo zniževati, pri tem pa
učinkovito znižujejo tudi previsok krvni tlak.

Pri hrani je pomembno, da je naravna, pridelana brez kemije ter
čimbolj sveža in neprocesirana, ne pa koliko holesterola ali kalorij
ima. Ampak interesi raznih industrij, od kemične do prehranske in
farmacevtske, so dolgo znana pravila zdrave tradicionalne prehrane
postavila na glavo. Ker če bi se ljudje z naravno prehrano lahko
pozdravili sami (oziroma zaradi pravilnih prehranskih nasvetov sploh
ne bi zbolevali), bi vse te industrije, ki sedaj cvetijo in so iz leta
v leto bolj bogate, bolj tenko piskale.

Ker brez holesterola ne moremo tvoriti zadostnih količin vitamina D, v
rastlinski hrani pa pravilne oblike vitamina D (ki mora biti D3 in ne
D2) ni, je jasno, da vegetarijanska, sploh pa veganska, prehrana nista
najbolj zdravi, še manj pa celoviti, razen če živite na ekvatorju in
ste večino časa goli. Kajti le tako bi lahko telo oskrbeli z
zadostnimi količinami sončnega vitamina, če ga ne vnašate z živalskimi
maščobami. Pa še tam bi bil problem, saj kot rečeno telo brez rednega
vnosa holesterola vitamina D niti ne more tvoriti.

Ni naključje, da so se prvi ljudje (in njihovi prapredniki) razvili
prav pod najbolj vročim soncem. Pri tem sta vidno vlogo odigrala
vitamin D in holesterol. Brez njiju - in brez sonca! - nas sploh ne bi
bilo.

Holesterol je nujno potreben tudi za tvorbo steroidnih hormonov, zato
ga poleg jeter, kjer ga nastaja največ, tvorijo tudi naši spolni
organi in nadledvične žleze. Po malem pa ga izdeluje skoraj  vsaka
celica našega telesa, saj brez njega ne more delovati. Telo gre tako
daleč, da po uporabi žolča, ki v svojih kislinah vsebuje precej
holesterola in skrbi za prebavo zaužitih maščob, ta holesterol v
prebavilih posrka nazaj, da ne bi šel v izgubo. Telo ljubi holesterol!
In kadar je holesterola v žilah več kot običajno, to ni zato, ker smo
ga zaužili preveč, temveč zato, ker ga telo pošlje tja zakrpat razpoke
v žilah. Do teh razpok in ateroskleroze pride zato, ker uživamo preveč
sladkorja in škroba, kemikalij, klacija, težkih kovin in podobnih
strupov. Holesterol je naš zaščitnik in pomočnik.

Nova študija (1, 2), ki jo je izvedel ugledni Karolinska Instituet iz
Švedske, je dodala v mozaik o holesterolu še en kamenček in znova
potrdila, kar že vemo: tudi možgani brez holesterola preprosto  ne
morejo pravilno delovati.Študija je bila proti koncu decembra 2012
objavljena v Nature Chemical Biology (3).

Znanstveniki pod vodstvom profesorja Ernesta Arenasa so ugotovili, da
holesterol pomaga možganom sprejemati pravilne odločitve in ukrepe,
potrebne za naše preživetje. V študiji so nevrobiologi odkrili novo
molekulo, ki nastaja iz holesterola in pošilja matičnim celicam
signal, ki jih prepriča, da se spremenijo v nove nevrone, ki nato
izločajo dopamin (4). Holesterol nato pomaga tudi pri izgradnji teh
novih celic in njihovem preživetju. Proizvodnja dopamina (ali novih
možganskih celic) vsekakor ni nekar, kar bi bilo priporočljivo
zavirati, pomanjkanje holesterola pa žal povzroča prav to: zavre
nastajanje dopamina. Dopamin je ključnega pomena za številne možganske
procese, med drugim za kognitivne sposobnosti, spomin, razpoloženje,
uravnavanje spanca in hoteno premikanje telesa in okončin. In že dolgo
je znano, da nizka raven dopamina povzroča parkinsonovo bolezen.

To pomeni, da bi s holesterolom lahko parkinsonizem preprečevali in
celo zdravili. Zato ne čudi, da so raziskovalci o svojem odkritju
izjavili: >>Holesterol je za telo neverjetno pomemben. Še zlasti pa je
pomemben za razvoj in dobro delovanje možganov.<<

Vprašanje: Zakaj potem moj zdravnik trdi, da je treba holesterol
zniževati? Odgovor: Najbrž ni prebral švedske študije ... In pa, obstaja
tudi precejšnja verjetnost, da zaužije premalo zdravilnega
holesterola, posledično pa mu kognitivne funkcije ne delujejo, kot bi
morale.

Ostanite zdravi. Privoščite si zdravilno naravno hrano, vselej in
povsod. Ne nasedajte nepoznavalcem. In povejte naprej.

Viri:

1.       "Fat influences decisions taken by brain cells for production
and survival" Karolinska Institutet press release, 12/23/12,
eurekalert.org

http://www.eurekalert.org/pub_releases/2012-12/ki-fid122012.php

3.       Ernest Arenas et al: Brain endogenous liver X receptor
ligands selectively promote midbrain neurogenesis, Nature Chemical
Biology, Advance Online Publication 23 December 2012, doi:
10.1038/nchembio.1156

http://ki.se/ki/jsp/polopoly.jsp?d=2637&a=155857&l=en&newsdep=2637