Pesem za Ireno Sendler, eno izmed mučenic in  svetnico 20. stoletja. Pesem je napisal  Feri Lainšček in je namenjena vsem ponižanim, razžaljenim, ki so umrli, ne da bi  ljudje vedeli za njihovo herojstvo.

Včasih tu

včasih tu

gre veter čez

čez polje gre

in preko cest

še dalje gre

morda čez svet

a pride spet

a pride spet

včasih gre

oblakov vlak

in tisti najin

bel oblak

še vrača se

povsem enak

še vrača se

povsem enak

le tebe ni

že dolge dni

in ni poti

od tam kjer si

le tebe ni

že dolge dni

in ni poti

od tam kjer si

včasih tu 

je svetla noč

in luna je

ki je oko

in zvezde so

ki vse vedo

a ne reko

a ne reko

včasih tu

 se uleže sneg 

zima nemo

zre v obraz

edina sem

ki vidim gaz

edina sem

ki vidim gaz

saj tebe ni 

še dolge dni

in ni poti

od tam kjer si

saj tebe ni

še dolge dni

in ni poti

od tam kjer si

*Irena Sendler*

*(15. 2. 1910 – 12. 5. 2008)*

 Umrla je v  99. letu starosti maja 2008.

V 2. svetovni vojni je zaprosila, da jo pošljejo v Varšavski geto kot
mojstra vodoinštalaterja.

Za to je imela izjemen razlog. Vedela je za nacistične načrte za
iztrebljanje Židov,  sama je bila Nemka.

Otroke je skrivala v škatlo z orodjem, ki je bila nameščena v zadnjem delu
avta, in v vrečo  (za večje otroke).

V zadnjem delu avta je imela psa, ki je bil dresiran, da je začel lajati,
če so nemški vojaki ob vhodu in izhodu iz geta hoteli pregledati avto.

Vojake je pes s svojim glasnim laježem zelo oviral, predvsem pa bi prikril
morebitne otroške glasove .

Na ta način je rešila 2500 otrok.

Ko so jo zaprli, so ji nacisti  polomili roke in noge in jo strahovito
mučili.

Irena je shranila seznam otrok, ki jih je rešila iz varšavskega geta, in ga
v steklenici zakopala za drevo ob robu vrta svoje hiše.

Po vojni je poskusila najti starše rešenih otrok, da bi jih ponovno
umestila v družino, vendar  je večina končala življenje v plinski celici.

Otroke so namestili v mnoge nadomestne družine ali so jih dali v posvojitev.

Bila je predlagana za Nobelovo nagrado, vendar jo je takrat prejel Al Gore
za njegov film o globalnem segrevanju planeta.

V spomin na to junakinjo desetletja kasneje na najbolj skromen možen način
sodelujem ob obletnici njene smrti s pošiljanjem tega sporočila. Upam, da
boste to naredili tudi vi.

V upanju, da bo to sporočilo prebralo več kot 40 milijonov ljudi po vsem
svetu, se nam pridružite s pošiljanjem te resnične zgodbe po svetu s
posredovanjem  svojim prijateljem.

Hvala.

Prosim, ne uničite tega sporočila, da ga posredujete naprej, vam bo vzelo
samo kakšno minuto časa.