Objavljeno Mar 13, 2015
Ali ste vedeli, da:
● je papež Benedikt XVI. s prodajo svojih knjig v letih 2005-2010 zaslužil
pet milijonov evrov
● je papež Pij XII, ki je umrl leta 1958, zapustil svojim dedičem 80
milijonov mark, v času njegovega papeževanja so trije njegovi nečaki v
Vatikanu oz. z njim povezanimi podjetji zaslužili preračunano 120 milijonov
mark
● se bruto plače škofov, nadškofov in kardinalov v Nemčiji gibljejo od
10.000 do 13.000 evrov, osnovna plača duhovnika pa je okoli 5.000 evrov
● Lucien Gregoire v knjigi Umor v Vatikanu (preberi jo, jo imajo v knjižnici) trdi,
da si je Karel Wojtyla papeški stol kupil s podkupninami kardinalom
v višini več 100 milijonov dolarjev
● je papež Janez Pavel II. del denarja, ki je bil namenjen za revežem,
uporabil za prenovo papeške palače v Vatikanu in poletne rezidence v Castel
Gandolfu, pri čemer je dal za svoje osebne potrebe zgraditi veličasten
plavalni bazen
● je imel papež Janez Pavel II. svoj osebni tajni sklad, v katerega se je
steklo vsaj 200 milijard lir, ki so bila porabljena za rušenje komunizma na
Poljskem, Vatikan pa je podprl sindikat Solidarnost s 100 milijoni dolarjev
● je kardinal Alberto di Joria, predsednik IOR, v svoji oporoki zapustil
vatikanski banki, vile, zemljišča, obveznice in bančne depozite
● je 7 škofov za časa filipinske predsednice Arroyo prejelo drage avtomobile
iz sredstev državne loterijske družbe v zameno za podporo Arroye.
Čeprav je kardinal Vagnozzi dejal: “Samo s skupnimi močmi vseh treh
varnostnih služb KGB, CIA in Interpola bi morda lahko dobili vsaj približen
podatek o celotnem bogastvu Vatikana in kje vse se nahaja” (Ronald Cooke,
Vatican Jesuit Global Conspiracy), pa v javnosti kljub temu krožijo številke
o bogastvu katoliške cerkve. Številke so različne, po eni tabeli je stanje
naslednje (zaokroženo, v dolarjih):
* ZDA: 600 milijard
* Nemčija: 300 milijard
* Francija: 230 milijard
* Brazilija: 200 milijard
* Španija: 160 milijard
* Mehika: 155 milijard
* Belgija: 105 milijard
* Kanada: 90 milijard
* Avstrija: 80 milijard
* Argentina: 80 milijard
* Poljska: 74 milijard
* Kolumbija: 70 milijard
* Filipini: 60 milijard
* Irska: 47 milijard
* Čile: 43 milijard
* Peru: 38 milijard
* Madžarska: 33 milijard
* Nizozemska: 33 milijard
* Portugalska: 33 milijard
* Venezuela: 27 milijard
* Švica: 26 milijard
* Velika Britanija: 24 milijard
* Australija: 20 milijard
Skupaj: 3.000 milijard
KLIK v LINK:
V samo 23 državah po svetu je cerkveno bogastvo vredno najmanj 3.000
milijard dolarjev. Pa še ta številka je zelo nizka, saj je vrednost
cerkvenih nepremičnin v Italiji približno 1.200 milijard evrov, kar pomeni,
da je skupna številka vsaj 4.000 milijard dolarjev. Domnevati pa je še, da
so ocene cerkvenega premoženja tudi v drugih državah dokaj nizko
postavljene, zato bi bilo mogoče k omenjeni številki dodati še veliko
milijard. K vsemu temu pa je potrebno dodati še vrednost cerkvenega
premoženja v državah, ki niso zajete v zgornji tabeli. Teh držav pa je še
kakšnih 150, kar k skupni vrednosti cerkvenega premoženja prinese še več 100
milijard dolarjev, mogoče celo 1.000 milijard. Tako bi lahko bila vrednost
celotnega cerkvenega premoženja po svetu vsaj 5.000 milijard dolarjev.
Umetniški zakladi in arhivi pri tem niso upoštevani.
Zlato je za cerkev “božja” valuta in krasi praktično vsako cerkev. Katoliška
cerkev je največji posamični imetnik zlata in obvladuje okoli 60.000
metričnih ton zlata, kar je dvakrat več od uradnih zlatih svetovnih rezerv.
Vrednost cerkvenega zlata se ocenjuje na več kot 1.200 milijard dolarjev.
Ogromno zlata je cerkev pokradla v Južni Ameriki in ga prepeljala v Evropo.
Kot poroča kronist Bartolomej iz Las Casas, so zaradi zlata najokrutneje
poklali na milijone Indijancev. Mnogo tega zlata se nahaja v cerkvah in ni
bilo vrnjeno lastnikom. S prvim zlatom kot plenom iz Južne Amerike je dal
papež Aleksander VI. v Santa Maria Maggiore v Rimu okrasiti in opremiti
strop s simbolom svoje družine. 20 ton zlata v lističih je na oltarju
katedrale v Sevilji, kardinal Cisner je dal narediti skoraj tri metre visoko
monštranco iz zlata in jo podaril katedrali v Toledu. O topljenju peruanskih
zakladov zlata je ohranjeno: »Potem je trajalo cel mesec, da so stopili
dragoceno posodo, čeprav so morali zlatarji dežele dan in noč delati na
tem.« Kronist je ocenil vrednost zlata samo te akcije na 1,326.539 zlatih
pezosov. To ustreza danes približno. 450.000.000 evrov. »Indijanci, ki so
deležni takšne milosti in dobrote, naj bi svojo pokorščino in dobro voljo
pokazali tako, da veliko količino zlata, dragih kamnov, srebra in drugih
stvari, ki jih posedujejo, prostovoljno izročijo njegovi visokosti, kralju
in guvernerju, sicer bi lahko bog, naš gospod in njegova veličanstva bili
zelo nemilostni.«
KLIK:
Koliko cerkvenega zlata je bilo pridobljeno na pošten način? Koliko zlata je
bilo naropanega med vojnami in shranjeno v Vatikanu? Ali se je tudi Jezus
kitil z zlatom? Koga zastopa katoliška cerkev? Boga ali demona?
--
BK
Mar 13, 2015