Dva tisoč let napredovanja ali nazadovanja?    ponedeljek, 6. april 2015 @ 05:04 CEST
Uporabnik: AnaH

Iz leta v leto opažamo domnevno izkazovanje hvaležnosti nedolžnemu človeku - ki je bil pred skoraj dva tisoč leti zasramovan, obsojen, bičan in križan – le s prisotnostjo pri slovesnih obredih, z razkošnim zajtrkom ali obedom, nekateri tudi s streljanjem vznemirjajo ljudi in živali.

Morda pa je prezrto najpomembnejše. Način življenja kaže, ali smo dobrosrčni in spoštljivi do vsakogar in vseh bitij na planetu. Vse drugo, kar ohranjamo kot tradicijo, pa duši človeka bolj malo koristi. Je le ohranjanje simbolov, zapovedanih od ljudi in ne od Boga. To še ni recept za nebesa v nas!

Morda začudeni poslušamo o bičanju sebe do krvi ali pribijanju na križ po svetu v spomin na davno dogajanje zaradi hujskanja množice s strani takratne judovske duhovščine v strahu pred izgubo privilegijev, za kar je dobila podporo oblasti. Vzajemno delovanje obojih marsikje drži ene in druge na položajih. S tem se ne tlakuje pot v nebesa!

Zgroženi beremo ali celo gledamo posnetke javnega obglavljanja ali sežiga humanitarcev druge vere, prav nič izvzetih iz skoraj tisočletnega srda zaradi grozodejstev, ki jih je Bližnji vzhod doživljal ob pustošenju križarjev, ki se je začelo že nad zemunskimi kristjani in doseglo vrh, ko so evropski konji bredli v krvi nič krivih drugovercev, ki so se zatekli v svoje svetišče. Najhuje pa je, da je najvplivnejši samozvani zastopnik Boga drhali, udeleženi v pohodih, obljubljal odpuščanje in prostor v nebesih! Koliko zahodnjakov, ki danes trpijo ob zlu, ki si namerava z okrutnostjo prisvojiti menda še vsaj pol Evrope in si že seje strah in grozo na severu Afrike, pomisli, da je bil sam morda v nekem prejšnjem življenju nasilni pripadnik evropskih roparjev, posiljevalcev in klavcev? Koliko ljudi pa ve za Jezusove besede: »Ne dvigni roke nad drugega niti v svojo obrambo«?

V teh dneh slišimo za usodo nesrečnice iz azijske države, do smrti pretepene in vržene v reko, ker jo je nekdo lažno obtožil sežiga molitvenika. Daleč od srca prisotnih zijal, tudi policistov. Nič od tega ni pot vrnitve k Bogu! Strah nas lahko omrtviči, če nismo dovolj pozitivni.

Imamo za nepotrebne samo dogodke iz tujih logov, ne prepoznamo pa nobenega domačega? Iz radijskih sprejemnikov dobivamo predvsem recepte za praznične jedi in ob njih tudi vzklik: »To je bilo nekaj svetovnega!« Da, bil je predpraznični svetovni pokol živali za naše mesne jedi. To je zanikanje, da je Jezus prišel na Zemljo zato, da bi se prenehalo prelivanje krvi ljudi in tudi živali. To ni priprava na nebesa, pa naj bo še tako olepšano z besedo »tradicija«! Namesto pretiranega zunanjega praznovanja bi si morali vsi bolj prizadevati živeti po življenjskem pravilu, danem po Jezusu, ki je preprečil boleč razkroj vsega stvarstva: »Kar želiš, da ti napravi drugi, stori najprej ti sam! Česar nočeš, da ti stori drugi, tega ti ne povzroči drugemu!«

Piše se leto 2015. Med nami in po svetu se ena nesreča preliva v drugo, pohlep, nasilje, brezbrižnost in okrutnost se stopnjujejo. Opažamo splošno otopelost, večina prezre resna sporočila in svarila narave. Mnogi politiki so v službi bogatih in nočejo videti, da se vojne ne omeji z vojno, čeprav ji kdo najvplivnejših doda besedo »pravična«. Povsod se krepi maščevalnost, ker je pretkano zamolčan zakon setve in žetve. Pravdo pogosto dobijo tisti, ki znajo lepše predstaviti svoj prav ali pomembnost. Saj zato pa so narekovali državne zakone, da jih sami zlahka obidejo! Mnogi so že pred 30-imi leti slišali napoved, da bo srednji sloj kmalu izginil in da se razkroj družbe začne z revščino od spodaj. Smo že tam! Se bo mreža za davčno pravičnost vendarle okrepila s podporo nas vseh? Prikrivanje podatkov o delovanju in zaslužkih ni v podporo poštenju in pravičnosti ter tudi ne nebeška smer!

V dolgih 2000 letih bi se bilo človeštvo že lahko dodobra popravilo. Se ni, ker se bolj trudimo spreminjati druge namesto sebe. Zaradi plev namesto ponudbe zrnja je res težko dojeti smisel življenja in z ljubeznijo slediti Božjemu prizadevanju za postopno vračanje vseh nazaj v nebesa. Postavljanje nad ljudi in s tem Boga je ovira sebi in drugim na poti v nebesa.