Zvezde, smeškoti in srčki

Ondan, ko je bila domala vsa Slovenija na okopih zaradi razprave o simbolih, pod katerimi da je štela borba za domovino več, mi je znanec na Hrvaškem povedal anekdoto iz devetdesetih let.

Pomemben lastnik enega njihovih največjih turističnih podjetij je postal Georg Eltz, potomec ugledne grofovske družine iz nesrečnega Vukovarja. Ko je bil v nekem od številnih hotelov svoje družbe, je opazil, da strežejo nizozemsko pivo heineken, ki ima v svojem logotipu rdečo zvezdo. Menda se je zaradi rdeče peterokrake na pivski etiketi razburil in pristojnim naročil, naj piva heineken za prodajo v njihovem sistemu ne naročajo več.

Pri nizozemskem Heinekenu, ki vari eno od najbolj razširjenih piv sveta, rdečo zvezdo v logotipu uporabljajo od ustanovitve pivovarne leta 1873. Korporativna razlaga je, da je bila rdeča zvezda simbol varilcev piva, da ima mistično moč in da njihov logotip, v katerem ima ključno mesto, zagotavlja kakovost njihovega piva.

Razlag o pomenu rdeče zvezde je več, med njimi so za sodobnejšo rabo izstopajoče tiste, ki govorijo, da pet krakov simbolizira pet prstov delavčeve roke, pa pet kontinentov, sovjetska rdeča zvezda, ki je postala simbol komunizma, pa pet socialnih skupin, ki so vodile socialistično revolucijo.

Svet simbolov je širok in zapleten. V sedanjem, pragmatičnem času, ko so obzorja veliko širša kot nekoč, se s simboli ukvarjamo manj in bolj samoumevno, tudi drugače kot včasih. A tudi zaradi tega je svet simbolov skrivnosten in zanimiv. Spomnimo se le romana Dana Browna Angeli in demoni, ki je z domišljijsko razlago simbolov, ki igrajo v njegovi napeti zgodbi glavno vlogo, dodobra razburil Vatikan. Celo do te mere, da so v cerkvah po vsem svetu pozivali k bojkotu romana in filma, posnetem po njem.

Simboli tudi izzivajo, to itak vemo. Tako je, brez vsakršnega dvoma, sprevržena in domala povsod prepovedana uporaba nacistične svastike in fašističnega snopa. Z rdečo zvezdo je vendarle drugače, saj ostaja simbol delavstva in ne nazadnje priljubljenega piva. O tem, da je bila simbol zmagovitih vojska v zadnji svetovni vojni, ni nobenega dvoma. Kot tudi ne, da so jo za svoj simbol imeli v totalitarističnih režimih, pri čemer smemo reči, da je ločnica med tisto in ono rdečo zvezdo. Tako vsak, ki razume, zakaj je na praporih osvoboditeljev iz druge svetovne vojne rdeča zvezda, ni obenem zakrknjen komunistični totalitarec.

Sicer pa bi bilo preveč popreproščeno, da bi ljudi enostavno umeščali pod simbole in jih šteli po tem, s katerim so se v določenem trenutku pripravljeni identificirati. Z vso pieteto: v bolnišnici Franja ima rdeča zvezda drugačen pomen kot denimo na Teharjah.

S simboli živimo, prevzemamo jih v življenjski kod, imamo jih za označevalce. Ko so na Bovškem sestavljali novo brošuro, so s simboli poskušali pokazati širino svoje ponudbe. Po nerodnosti jim je menda zbežalo in v brošuro so natisnili simbol“Istospolno usmerjeni nezaželjeni”. Ker lepa beseda lepo mesto najde, so se opravičili in izpostavili, da je šlo za pomoto, ki jo s sporočilom o dobrodošlici popravljajo.

Da bi ukinili simbole preteklosti in uvedli nekakšne dirigirane simbole prihodnosti, je marsovski projekt. Živimo tukaj in zdaj, ko po medmrežju in zraku frči neskončno več smeškotov in srčkov, kot katerih koli drugih simbolov. Ljudje torej razumejo simbole. In ne le to, tudi uporabljati jih znajo.