Birokrati gredo spet nad birokracijo, gotovi smo! 3

Novica Mihajlović

10.05.2015  22:30  /  Finance 89/2015

Na spletnem portalu Poslovni SOS, ki ga bo vlada predstavila jutri, se lahko podjetje pritoži nad absurdnimi predpisi in birokratskimi postopki. Vlada bo uradnikom tudi omogočila, da gredo za en teden delat v podjetja in tako od bliže začutijo utrip gospodarstva. Pri Financah pa smo preverili, koliko je stal in kakšne rezultate je prinesel že dalj časa delujoči protibirokratski projekt »Stop birokraciji«.

Da zagotovila Mira Cerarja o boju proti pretirani birokraciji v državi niso mrtva črka na papirju, bo vlada dokazovala že jutri, ko bodo predstavili projekt Poslovni SOS. Spletni portal, ki sicer deluje od marca, podjetnikom omogoča, da vladi sporočijo svoje tegobe z absurdnimi predpisi in zapletenimi birokratskimi postopki. S tem pa ofenzive proti birokraciji ni konec, v sredo bo minister za javno upravo (MJU) Boris Koprivnikar predstavil tako imenovano partnerstvo za spremembe. Nekakšen program izmenjave bo nekaterim uradnikom ministrstva omogočil, da en teden delajo v podjetju in tako spoznajo delovne procese v gospodarstvu.

Foto: Shutterstock

Z nagradno igro zatirajo birokracijo

Kaj si lahko obetamo od novega vladnega portala, smo preverili kar na sorodnem projektu, ki poteka že dalj časa in se imenuje »Stop birokraciji«. V okviru projekta, ki vključuje spletno stran, stran na Facebooku, mobilno aplikacijo in animirane videoposnetke, se lahko vsakdo pritoži nad absurdnimi predpisi ali postopki in pristojno ministrstvo oziroma državni organ mu v predpisanem roku odgovori. Facebookova stran Stop birokraciji obiskovalcem ponuja tudi nagradno igro spomin, v kateri si lahko prislužite denimo senčnik za avtomobilsko steklo ali dišečo smrekico.

Kaj je namen?

S projektom Stop birokraciji želijo omogočiti preglednost na področju priprave boljšega zakonodajnega okolja, sodelovanje uporabnikov pri podajanju pobud, spremljanje učinkov zakonodajnih sprememb, ažurnost informacij in mednarodno primerljivost podatkov. Skratka, gre za nekakšno orodje, s katerim lahko državljani dajemo pobude ter pripomoremo k izboljšanju učinkovitosti celotnega javnega sektorja in odpravi njegovih pomanjkljivosti.

Kdo to dela in koliko to stane?

Projekt delno financira EU iz Evropskega socialnega sklada, pri njem sta zaposlena dva delavca, ki jima 85 odstotkov plače prispeva evropski proračun, 15 odstotkov pa dobita iz slovenskega proračuna. Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da enotno spletno mesto z enotnim zalednim sistemom za upravljanje pobud in konkretnih primerov tako za Stop birokraciji kot za Poslovni SOS znižuje stroške upravljanja dveh portalov hkrati. Vsak prejet predlog najprej pregleda ekipa MJU in ga posreduje v reševanje pristojnim organom oziroma resorjem. Ob tem se predlog objavi tudi na spletni strani Stop birokraciji. Ko pristojni organ odgovori, odgovor posredujejo uporabniku in ga hkrati objavijo tudi na portalu.

Ves davež na enem mestu

Če ste želeli spoznati vsa administrativna bremena, ki jih ta država lahko naloži državljanom, ste na pravem mestu. Del omenjenega spletnega portala je namreč tudi nacionalna podatkovna zbirka izmerjenih administrativnih bremen. »Izpisi različnih poročil iz baze omogočajo seznanitev uporabnika z vsemi obveznostmi, ki mu jih določen predpis nalaga. Obstaja tudi možnost izbiranja obveznosti glede na predpis, področje ali ministrstvo,« razlagajo na MJU. Uporabnik se tu lahko seznani z vsemi aktivnostmi za izpolnitev posameznih obveznosti, ki mu jih nalaga določen predpis.

Promocija boja proti birokraciji ni zastonj

Postavitev spletnega portala s celostno grafično podobo je državo stala 18.048 evrov.Za postavitev strani na Facebooku in aplikacije so plačali 1.900 evrov, za izdelavo treh videov 9.959 evrov, za promocijske dejavnosti zgolj v tem letu do novembra pa bodo plačali še 52.914 evrov. Na MJU zagotavljajo, da so vse izvajalce izbrali v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. Za postavitev spletnega mesta in izvajanje promocijskih aktivnosti je poskrbela družba PROGMBH, promocijske videoposnetke pa je posnel Kerozin v skladu s predpisi o javnem naročanju, pravijo na MJU.

In kakšni so rezultati?

MJU si želi ugotovljena zakonodajna bremena zmanjšati za četrtino, kar v evrih pomeni 362 milijonov evrov manj škode. Doslej so pregledali 71 zakonov, 3.529 podzakonskih predpisov, od teh jih je bilo 996 administrativno obremenjujočih. Vsi ti predpisi povzročajo gospodarstvu in državljanom za 1,4 milijarde evrov administrativnih bremen. Da bi to odpravili, so pripravili 385 konkretnih ukrepov. Med drugim so z uvedbo obvezne elektronske prijave v obvezna socialna zavarovanja ustvarili več kot šest milijonov evrov potencialnih prihrankov. Odprava obveze dnevnega polaganja gotovine za pravne osebe je tem prinesla slabih 12 milijonov evrov prihrankov. E-javna naročila so ponudnikom prihranila 950 tisoč, naročnikom pa kar 70 milijonov evrov. Vse to so potencialni prihranki.