Policisti, mandarini in gozdovi

Med policijsko stavko, okoljskim vrhom in vsakodnevno politiko

Pred tremi tedni je premier Miro Cerar., ml. v svojem najostrejšem govoru napadel stavko policistov z očitki, da je neprimerna, nedostojna in sramotna. Osupli policijski sindikalisti so kajpak zahtevali opravičilo predsednika vlade. In kako se je izmotal ministrski predsednik? – Odšel je na pot. Na konec sveta. Najprej na Kitajsko, se ustavil na klimatskem vrhu v Parizu, nato opravil še turnejo po ZDA. Če voditelji držav v času resnih stavk odpovedo svoja potovanja, je slovenski stavkovna pogajanja zamrznil za čas svojih obiskov. Še več, na poti po največji ameriški državi se je iz premiera spremenil v predsednika gospodarske zbornice. Obiskoval je računalniška podjetja IBM, Microsoft etc., iz ZDA pa se je vrnil, ne da bi ga sprejel predsednik Barack Obama, ne, srečal se ni z nobenim ministrom, sprejeli ga niso ne v kongresu ne v senatu. Diplomatski polom. Si predstavljate, da bi v Slovenijo priletel litovski premier, ki bi na uradnem obisku obredel venček termalnih letovišč, nato pa odletel brez sprejema v vladni in predsedniški palači???

Bilo je še huje, celo legendarni Bill Gates si ni utrgal 20 minutk, da bi se vsaj protokolarno slikal s premierom Cerarjem na sedežu Microsofta. No, predsedniku vlade je plan uspel, njegove žalitve policistov so v slabem mesecu izpuhtele iz javnega spomina. Ko je po vrnitvi spregovoril o policijski stavki, se dela, kot da žaljivk sploh ni izrekel. Govori samo o neprimernem času stavke in pri tem vztraja. In je kategoričen, da ni dopustiti, da bi se stavkovni val razširil. A kaj je s samimi pogajanji? Časniki poročajo, da je priznal, da so pogajanja nekoliko zastala, da pa je spodbudil vladne pogajalce, da naj pohitijo. Premier, ki je s svojimi popotovanji sam ustavil pogajanja, ki so se lahko nadaljevala šele takrat, ko je po vrnitvi pred sebe poklical svoje pogajalce, se zdaj čudi zastoju!???

Je pa odjeknila nova afera v visokem šolstvu, ki ga financira proračun. Izkazalo se je namreč, da je serija profesorjev zadnja leta prejemala posebni dodatek za stalno pripravljenost. Doslej smo na univerzah poznali delo, kot so predavanja, vaje, konzultacije, mentorstvo, raziskovanje, vodstveno delo, seje senatov etc. Da univerzitetnik dobiva apanažo za pripravljenost na delo, svet še ni slišal. To poznajo v medicini, na veterini, gasilci, policisti, preiskovalni sodniki, tožilci etc, ki se morajo odzvati ob incidentu sredi noči. Toda ta domislica univerzitetnih mandarinov je zdaj inšpekcijsko ocenjena kot nedopustna in odzval se je celo minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Povedal je, da bodo morali prejemniki vrniti sredstva, a le za zadnjih deset mesecev. In še pridodal, da se mu zadeva ne zdi ne vem kako resna.

Pa to je rop državne blagajne pri belem dnevu!!!! Če nekdo oropa bencinski servis za nekaj tisoč evrov, bo končal na sodišču. Mandarini, ki so si razdelili za več kot 700 tisoč evrov iz javne blagajne, so pa napačno interpretirali predpise!??????? Tako Cerarjeva vlada. Seveda, med njimi sta bila tudi dva njena ministra.

Zdaj premier Cerar ni zagrmel: »To je neprimerno! To je nedostojno!! To je sramotno!!!« Pod sloganom varčevanja je njegova vlada pred meseci študentom, ki si širijo znanje v mednarodnem projektu »Erasmus«, znižala vladno pomoč s 150 na 80 evrov. Pri eni generaciji so tako Cerarjevi privarčevali dobrih 120 tisočakov. Izginula vsota, ki naj bi spodbujala bodoče intelektualce, pa znaša vsega eno šestino denarjev, s katerimi je proračun obdaroval del univerzitetne vrhuške. Na račun novih generacij se državni denarji pretakajo v žepe fakultetnih korifej. Nobenega vzklika in zahteve po odškodninskem preganjanju teh, ki so si omislili konstrukt »pripravljenosti na delo«, kot da to ni zloraba javnih financ.

So pa slovenski predstavniki glasni v ocenah okoljskega vrha v Parizu, ki da je premalo ambiciozen. Kako ustaviti globalno segrevanje je resno vprašanje, toda kako se ga lotevajo slovenske oblasti? Zadnje čase politiki in z njimi mediji radi pozivajo, da je gozd naše bogastvo, potencialna milijarda, ki jo preslabo izkoristimo. In za tem se skriva ena sama strategija – sečnja gozdov. Gozd je naenkrat samo finančni vir. Tu se pozablja na implikacije segrevanja, predvsem pa na temeljno funkcijo gozda, tako v smislu tvorbe kisika, kot ostalih blagodejnih okoljskih učinkov. Kadar zaslišimo stavek o sekanju gozdov v Amazoniji, bomo vsi poskočili, to je uničevanje prirode in eko sistemov. No, na Slovenskem to ni problem, poslušamo, da je 60 odstotkov države poraslih z gozdom. Toda, ali so slovenski gozdovi enako bogati z drevjem, kot takrat, ko je gozdarstvo teklo po idejah prof. Dušana Mlinška? Istemu gozdu še vedno rečemo gozd, pa četudi je v njem samo še tretjina dreves. Imamo morda podatke, kolikšen del slovenskih gozdov je bil v zadnjih letih izsekan, tako zaradi žleda, lubadarjev kot biznisa?

Stanje, pravijo nekateri gozdarji, je danes alarmantno.

Uničevanje kmetijskih površin je drugi proces, ki spreminja klimo. In oblast Zorana Jankovića je v Ljubljani odločila, da bo med naselji Dobrova in Nadgorica nastal avtomobilski poligon. V mestu, ki slovi pa prevelikih količinah trdih delcev v zraku in ima skromno prehransko samooskrbo, kanijo 38 hektarjev kmetijskih zemljišč asfaltirati za avtomobilske akrobacije!?

Bosta projekt ustavila kmetijski minister Dejan Židan, ki ob vsaki priliki toči solze, kako se pozidava kmetijska zemljišča, ali okoljska ministrica Irena Majcen, ki v Parizu preliva pot v boju za okoljsko vzdržni svet???