Milan Kučan je stric Zorana Jankovića

Avtor: B. G.

Ljubljana - Aprila lani, ko je tedanji premier Pahor prvič spregovoril o stricih iz ozadja, je bila opravljena raziskava javnega mnenja, ki je pokazala, da bi se moral Kučan dokončno odreči vplivu na politiko.

 

 

Kot v Financah piše ekonomist Stanislav Kovač je bilo v raziskavi, ki je bila opravljena v okviru FUDŠ, postavljeno tudi naslednje vprašanje: "Večkrat se omenja vloga Milana Kučana in Foruma 21 v sedanji politiki. Kakšno vlogo bi moral po vaše v prihodnje igrati Milan Kučan?" Večina, kar 58,4 odstotka vprašanih, je menila, da bi se moral Kučan dokončno odreči vplivu na politiko. Le 13,1 odstotka vprašanih je menilo, naj se Kučan vrne v aktivno politiko. Iz Kučanovega ravnanja je jasno, da ne posluša glasu ljudstva, saj se še vedno kaže v politiki; tik pred lanskimi volitvami je bil glavni pobudnik ustanovitve Jankovićeve PS, zdaj pa enako počne z obrambo Türka in napadi na Pahorja.

Pahor o stricih iz ozadja

V nedeljo se je Kučan vpletel tudi v volilno kampanjo in napadel Türkovega protikandidata Boruta Pahorja s pisnim pozivom, naj razkrije, kdo so strici iz ozadja.

Pahor je sicer o stricih iz ozadja prvič javno spregovoril na tiskovni konferenci aprila lani: "Če bi bil lutka levih botrov, me ne bi poskušali zamenjati za vsako ceno," je dejal in dodal, da s svojim načinom vladanja ni ustregel različnim lobijem, ki so zato zahtevali, naj odstopi in Slovenija dobi tehnično vlado.

O stricih iz ozadja je Pahor odkrito spregovoril tudi po lanskih predčasnih volitvah v oddaji Pogledi Slovenije, ko je dejal, da si je politično zaledje, ki je podrlo Zorana Jankovića, tri leta prizadevalo za padec njegove vlade. Poudaril je še, da so to ljudje s političnim in kapitalskim vplivom, ki so želeli, da odstopi in da Slovenija dobi tehnično vlado, vendar ker se to ni zgodilo, smo šli na predčasne volitve.

Drnovšek o Kučanu iz ozadja

Kučanovo delovanje iz ozadja ima dolgo zgodovino, o katerem so spregovorili le redki. Med njimi je bil Janez Drnovšek, ki je decembra 2001 kot predsednik vlade in LDS takole opisal Kučanovo zakulisno delovanje: "Dvomim v to, da bi zdajšnji predsednik države Milan Kučan stopil na odprto strankarsko prizorišče kot, recimo, predsednik vlade ali kot predsednik politične stranke. On nikoli ni bil vajen tako funkcionirati. Deloval je bolj iz ozadja, ne pa na odprtem političnem odru."

Ko se je Drnovšek začel leta 2002 umikati iz vrha LDS in je razmišljal o predsedniški kandidaturi, je za RTV SLO spregovoril tudi o Kučanovih old boysih, tako imenovanem vplivnem omrežju ljudi iz ozadja. Takrat je dejal: "Najslabše je, ko se začne določena skupina ljudi, old boysi, med seboj prepletati. Imajo ljudi tukaj in tam, med seboj se dogovorijo in potem to tudi izpeljejo. Tako je to."

Strici iz Kučanovega klana

Po padcu komunizma smo imeli v Sloveniji neformalno vladavino Kučanovega klana, ki je temeljila na močni lastniški vlogi države v gospodarstvu, zakulisni moči vplivnih posameznikov, zaprtosti pred tujim kapitalom in mencingerjanskem nacionalnem interesu. Delovanje Kučanovega klana, ki je imel svoje ljudi tudi v vrhu LDS okoli Drnovška, je najlepše razkril spektakularni televizijski posnetek iz leta 2002, v katerem smo videli polemiko med takrat vplivnim politikom LDS Tonetom Ropom in glavnim Kučanovim varovancem Zoranom Jankovićem, takrat še direktorjem Mercatorja. Rop mu je po uradnem posvetu v prostorih GZS zabičal: "Jaz sem te nastavil za direktorja. Točno, politika te je nastavila. Ja, interes je bil, da te je politika nastavila."

Čeprav je Rop na vrh Mercatorja nastavil Kučanovega varovanca, je prišel nekaj let pozneje pri Kučanu v nemilost, ko sta Kučan in Janković aprila 2004 v Mercatorjevem hotelu M ustanovila Forum 21. Spomnimo na znamenite fotografije Ropovega prihoda skozi stranska vrata tega hotela h Kučanu in Jankoviću. Rop je kot premier in predsednik LDS povedal, da je bil prisiljen priti na sestanek Foruma 21, sicer bi mu Kučan in Janković uničila stranko, še piše Kovač.

Kučan je znova stopil iz ozadja, ko je silovito napadel Pahorja in stopil v bran Türku, ki se vede kot Jankovićev propagandist, piše ekonomist Stanislav Kovač.

Strici iz Foruma 21

Redki, ki smo si pred letom 2004 upali pisati o Kučanovem neformalnem omrežju vplivnežev, smo bili označeni za zarotnike z blodnjami. Ko pa je Kučan spomladi 2004 ustanovil Forum 21, so Kučanovi medijski propagandisti z Alijem Žerdinom (zdaj urednik Sobotne priloge Dela) na čelu hiteli piarovsko braniti Kučanovo klientelistično omrežje, češ da se "v demokratičnih družbah spodobi, da se ve, kdo ima vpliv".

Ogrodje Foruma so sestavljali tedanji direktorji največjih korporacij v državi z Mercatorjem na čelu, ki ga je vodil Janković, pozneje glavni Kučanov politični favorit. Kot nekdaj prvi partijec se je Kučan vseskozi zavedal, da sta oblast nad kapitalom in privatizacija nekdanjega državnega in družbenega premoženja odločilen vzvod za ohranitev političnega, ekonomskega in medijskega vpliva tudi po padcu komunizma.

Zmaga Janševe SDS leta 2004 je mnogim vplivnežem iz Kučanovega omrežja prekrižala načrte in številni kučanovci so se morali umakniti z vodstvenih položajev, nekaterim pa je le uspelo privatizirati velike sisteme. Vrhunec spopada med Kučanom in Janšo se je zgodil jeseni 2005, ko sta Kad in Sod prodala Mercator Istrabenzu in Pivovarni Laško, glavni Kučanov favorit Janković pa se je moral posloviti od načrtov, da bo šef in solastnik največje korporacije v državi.

Strici in referendum o SDH

Pahorjeva vlada je v začetku svojega mandata napovedala detajkunizacijo Slovenije, ki je bila usmerjena predvsem proti Bavčarju in Šrotu, ki sta avgusta 2005 nepooblaščeno prestopila partijski prag Mercatorja. Kljub čistkam v Istrabenzu in Pivovarni Laško Kučanovo omrežje ni bilo zadovoljno s pogosto svojeglavim Pahorjem. Hotelo je še večji vpliv v državnih podjetjih in bankah, predvsem pa Pahorjevo glavo, saj je šel ta celo v odkrito vojno z nekdanjim uslužbencem tajne politične policije Dragom Isajlovićem, ki smo ga pred dnevi javno videli na pogrebu šefa udbe Tomaža Ertla, nagrajenca predsednika Türka.

Ko je Pahorjeva vlada padla, je Kučan pred lanskimi predčasnimi volitvami vzel stvari v svoje roke in bil glavni pobudnik ustanovitve Jankovićeve stranke. Ta je zdaj tudi glavni pobudnik za vložitev referenduma o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki predvideva enotno upravljanje državnih podjetij. Janševa in Pahorjeva vladavina ter gospodarska kriza so namreč močno premešale vodstvene in lastniške karte v Mercatorju, Istrabenzu, Pivovarni Laško, Delu, Večeru, Petrolu, Heliosu, Merkurju, NLB, NKBM in drugih pomembnih sistemih iz nekdanjega Kučanovega omrežja, ki so zdaj bodisi v neposredni bodisi v posredni lasti države.

Nadzor nad naštetimi velikimi gospodarskimi in finančnimi sistemi je tudi resnični, a javnosti prikrit razlog Jankovićeve referendumske zahteve o SDH. Gre za vprašanje, kdo bo nadzoroval še vedno neprivatizirane velike gospodarske sisteme in banke: strici iz ozadja ali na demokratičnih volitvah izvoljene stranke vladajoče koalicije, ki so jim državljani zaupali upravljanje državne lastnine.

Kučan je Jankovićev stric

Kučan je znova stopil iz ozadja, ko je silovito napadel Pahorja in stopil v bran Türku, ki se vede kot Jankovićev propagandist. Kučan očitno še vedno ne razume, da demokracija ni Kučanova tovarišija in da ima v demokraciji vsak volivec zgolj en glas. Kučan si kot v propadlem totalitarnem komunističnem režimu domišlja, da njegov glas kaj več velja in da bo še vedno vsem solil pamet, kaj je prav in kaj ne, kaj je resnica in kaj laž.

Zato je treba enkrat za vselej javno povedati, da je Kučan glavni stric iz ozadja, ki je najprej rušil LDS, potem Janšo, pa Pahorja in zdaj prek referendumov znova ruši Janšo. Ali natančneje: Milan Kučan je stric Zorana Jankovića!, je še zapisal v kolumni Stanislav Kovač.