Prikaži zgornjo objavo:
SP

Zadnje čase sem bolj pozorno in redno pregledoval in primerjal najbolj gledane dnevno-informativne oddaje državne/javne TVS in najvplivnejše zasebne POP tv ter ugotovil, da v veliki večini na enak način ter celo z istimi "vodilnimi temami" in celo z istimi selektivno povabljenimi zunanjimi gosti skoraj praviloma pro-vladno "masirata in dresirata" t. i. javno mnenje, kar potem vsak mesec po rutinskem naročilu in plačilu kot da "znanstveno" merijo, interpretirajo in "ciljno" oz. "rezultatsko" kreativno prirejajo in ponarejajo zasebne agencije za pred-volilno merjenje in potvarjanje javnega mnenja. O čemer potem na dolgo in široko ponovno poročajo in komentatorsko meditirajo ter fantazirajo isti mediji in vselej isti k javni besedi selektivno pripuščeni samo-oklicani "politični analitiki", tako da je krog ciljno ter rezultatsko strogo usmerjene in izostrene medijske agitacije, propagande in medijsko ne-profesionalne in ne-svobodne politične manipulacije - sklenjen. Splošen vtis, ki izvira iz dovolj rednega spremljanja omenjenih klasičnih najvplivnejših AV-medijev, pro-vladnih dreserjev javnega mnenja, kaže, da se uredniki in najbolj ambiciozni novinarji/komentatorji/kolumnisti najrajši in bistveno več ukvarjajo z brezkončnimi politično-pristranskimi premlevanji in aktivističnimi interpretacijami anket javnega mnenja, s komentarji in izjavami prezirljivo diletantskih politikov o tem agit-propovskem ništrcu, in da le izjemoma in le občasno koga od urednikov in raziskovalnih novinarjev (lahko) zanima kak konkreten zaskrbljujoč, moteč ali veličasten pojav na ravni lokalnega ali državnega, ter da večinoma skrajno distancirano prezirajo domače in mednarodno primerljive otipljive podatke objektivno merljivega in primerljivega gospodarskega, družbenega, prometnega, energetskega, prehrambenega, obrambno-varnostnega, naravo-varstvenega ter trajnostnega družbenega razvoja. Skratka, podoba družbenega stanja ter otipljivih gospodarskih in družbenih temeljev nadaljnjega obstoja in razvoja samostojne RS je v obeh prevladujočih AV-medijih skrajno ne-profesionalno aktivistično-hujskaška, samovoljna, arbitrarna, skrajno prilagojena oblastnim političnim, finančnim in statusnim pritiskom ter interesom, zaradi česar se vse bolj v ospredje postavlja vprašanje: Ali sploh potrebujemo oba uredniško in politično enako lažno "depolitizirana" AV-medija, od katerih prvega obvezno večinsko sofinanciramo brezpravni plačniki elektrike in RTV davka, drugega pa posredno financiramo kot potrošniki vseh brezštevilnih naročnikov reklam, s katerimi nas brezmejno in brezsramno tako ali tako nenehoma zastrupljata oba medija - zasebni in državni? Zakaj smo plačniki državne elektrike prisiljeni še na plačevanje obveznega prispevka za finančno požrešni zavod RTVS kot medijsko-politični in kulturno-vzgojni državni kombinat, ki v ničemer ne širi in na noben način komplementarno ne dopolnjuje ustavno obljubljenega in zagotovljenega političnega in mnenjskega pluralizma, ne izpolnjuje in zagotavlja neokrnjene svobode javne besede, svobode umetniškega izražanja in svobode avtonomnega človekovega svetovnega nazora in svobodnega prepričanja. je po vsem zapisanem le retorično vprašanje?!

JG

Če to ugotavlja človek, ki je bil skoraj vso svojo poklicno pot tako ali drugače del naše medijske krajine, je vsekakor nekaj na tem. Tudi meni se je dostikrat zazdelo, če sem gledal ali poslušal kak "pozicijski ali opozicijski" medij, da ne živim v isti državi: drugi obrazi, drugačen razpored aktualnosti, drugačne sodbe itd. Kaj nam ostane? Najbrž to, da se učimo razumeti med vrsticami; da zavračamo ponujene poudarke in sinteze, iščemo procese v ozadju in se obnašamo kot pred sliko, kjer je treba stopiti nekaj korakov stran, da vidiš celoto ... Na koncu nam ostanejo verjetno samo vremenska napoved in osmrtnice ... In da človek čim bolj izstopi iz te informacijske gonje in se spusti na nivo osebne izkušnje. Je vsaj po svoji glavi bedak. Bedak je v vsakem primeru. To na stara leta spoznavam vedno bolj, ko premlevam razne spomine in ponovno rešujem v sebi kakšne zadeve, ki sem jih nekoč razumeval in seveda rešil precej drugače. In vedno bolj spoznavam: ni ga čez toplo besedo in hladno pivo.