Resnica je, da je Titova KPJ vseskozi ideološko, vojaško in politično "kolaborirala" s KP SZ in mednarodno Kominterno, ko je odklanjala upor proti naci-fašizmu vse do brutalnega Hitlerjevega napada na "bratsko" Stalinovo SZ, ter da je šele potem z vsemi fanfarami komunistične propagande in agitacije vstopila v "skupno vojno mednarodnega proletariata proti fašizmu, nacizmu in mednarodnemu imperializmu - na strani sovjetske Rdeče armade". Mnoga osebna pričevanja in ohranjeni dokumenti dokazujejo tudi pragmatične in začasno koristoljubne drobne akte taktične "kolaboracije" oboroženih sil KPJ/KPS (partizanov) z italijansko in nemško začasno zasedbeno oblastjo in z okupacijskimi enotami sovražnih vojska "na terenu". Najbrž ni naključje, da nihče od operativnih visokih oficirjev italijanske zasedbene vojske po kapitulaciji fašistične Italije ni nikoli stopil pred naša "revolucionarna" in redna sodišča, še več, komandanta fašističnih sil Italije na slovenskem ozemlju so po kapitulaciji partizani po nalogu komande partizanskih enot varovano z "nacionaliziranim" vozilom odpeljali in varno ob zaščiti partizanov "dostavili" v njegovo domovino. V RS se še osem desetletij po koncu 2. svetovne vojne, v kateri smo za vselej žrtvovali 100 tisoč pobitih rojakov (več kot 6 odstotkov tedanjega prebivalstva), za nedoločen čas brutalno izgnali več tisoč političnih preganjancev ter trajno proti-ustavno diskriminatorno razdelili domače prebivalstvo v SRS in RS na "prvo-" in "drugo-razredne", nismo sposobni soočiti z vsemi razsežnostmi dolgotrajnih pogubnih posledic NOB, komunistične revolucije in državljanske vojne. Najdlje je treznemu in razumnemu ter faktično utemeljenemu pogledu na zgodovino 2. svetovne volje ter povojnega totalitarnega komunističnega terorja prišla in se zgodovinsko-spravljivo in razumno približala najvišja znanstvena in umetniška ustanova - SAZU, in sicer z zgodovinsko utemeljeno skupno izjavo o prepoznani deljeni krivdi in odgovornosti obeh ne-spravljivo sovražnih strani: - "pozitivno" ocenjuje "cvet slovenskih znanstvenikov in umetnikov" upravičen oboroženi upor partizanov proti tujim zasedbenim vojaškim enotam na ozemlju Slovenije ter samo-obrambni oboroženi odpor organiziranih proti-komunističnih vaških straž in domobrancev proti nepričakovanemu množičnemu revolucionarnemu terorju oboroženih sil partije; - "negativno" pa ocenjujejo izvoljeni akademiki zlorabo etično in nacionalno-obrambno utemeljenega samo-obrambnega odpora partizanov za vzporedne dolgoročne strateške interese izključujoče komunistične revolucije in pozneje proti-pravno vzpostavljene komunistične diktature FLRJ/SFRJ, ter preživetveno-pragmatične in taktično prilagodljive oblike kolaboracije proti-komunističnih enot vaških straž in domobrancev z začasnimi zasedbenimi oblastmi in začasno zasedbenimi vojskami fašistične Italije in nacistične Nemčije.