Kmetija Bočić se nahaja v Istrski vasici Koštabona, ki stoji na flišnem slemenu nad reko Dragonjo in potokom Supot. V pisnih virih je bila prvič omenjena leta 1186. Naselbina je bila strateško pomembna in je kot rimska utrdba ščitila trgovsko pot po dolini reke Dragonje. Vas je poznana po 3 cerkvah, naseljuje pa jo približno 200 srčnih prebivalcev.

Prvi začetki ustanavljanja Kmetije Bočić segajo v leto 1925. Kot vsi manjši kmetje, sta se tudi pranona Ana in pranono Nanić začela spogledovati z vinogradništvom, oljkarstvom in gojenjem različnih vrst zelenjave. V prehrambene namene pa sta redila še nekaj goveda in prašičev. Govedo je pripomoglo tudi k nekoliko lažjemu opravljanju različnih kmečkih opravil.

V njunih časih ni bilo zadrug in podobnih ustanov, zato je Ana dnevno hodila v Trst prodajat pridelano zelenjavo. Za zaslužek je v Trstu nakupila različne dobrine, ki jih v Slovenski in Hrvaški Istri ni bilo moč kupiti. To so bili predvsem čokoladni izdelki, riž in nepogrešljiva kava. S prodajo teh dobrin je pripomogla, da je družina lažje preživela takratne čase.

Z ustanovitvijo kmetijske zadruge v Kopru leta 1947 so se pričele stvari obračati na bolje. Pridelki so se v večji količini prodali na enem mestu, tako da ni bilo potrebno več pešačiti v Trst in na Hrvaško.

Z leti se je kmetija razvijala in širila. Nono Bepić in nona Malja sta od leta 1955 veliko vlagala v širjenje vinogradov in oljčnikov. Povečevala sta tudi njive z zelenjavo. V teh letih je bil razcvet v razvoju kmetijske mehanizacije, ki je bistveno olajševala delo samo. Različna mehanizacija je hitro prišla tudi v našo vas in pričela izpodrinjat dejavnost živinoreje, saj za delo na kmetiji goveda več niso potrebovali. Redila se je le še ena ali dve kravi, ki so bile namenjene dnevni oskrbi z mlekom in mesom.

Od leta 1991 je moj oče Adrijano z mamo Jasno usmeril kmetijo v dve veji, in sicer v vinogradništvo in oljkarstvo. Govedorejo je v celoti opustil, saj se je zakol doma prepovedal. Zaradi vse večjega uvoza cenejše zelenjave iz tujine v Slovenijo, pa je dejavnost gojenja zelenjave omejil zgolj za domačo rabo.

Leto 2007 je moje leto. Oče mi je postopoma prepuščal kmetijo in mi nudil vso podporo pri sprejemanju odločitev v razvijanju kmetije. Nudil mi je znanje in izkušnje, ki so pri prevzemu večje kmetije dobrodošle in seveda več kot potrebne. Spodbujal je mojo zagnanost in željo po tem, da kmetija nadaljuje tradicijo njegovih starih staršev. Izkoristil sem ponujeno priložnost povečati oljčnik. Zasadili smo večje število oljke sorta Belica, ki tudi v večini zastopa naše oljčnike in dela družbo nekaj 50 drevesom sorte Leccino in Pendolino.

Odločil sem se razvijati tudi vejo vinogradništa. Že takoj v letu 2009 smo zasadili vinograd Refoška. V letu 2011 je vinograde čakala večja investicija, saj smo v celoti pomladili vinograde Malvazije in dodali še nekaj novih sort, dodali pa smo še nasad Rumenega muškata in avtohtone istrske sorte maločrn (po domače "Plavin").

Ker je bilo nekaj njiv še prostih, sem se v letu 2013 odločil, da ponovno obudim tudi vejo
zelenjadarstva, ki sta jo vpeljala že moja pranonota. Tako smo zasadili približno 2 hektara različne zelenjave. Gojimo sezonsko sadje in zelenjavo: melone, jajčevce, paradižnik, papriko. Kmetija ponuja tudi buče sort hokaido, maslenka in muškatna buča ter v drugi polovici oktobra vsem poznane Halloween buče. V jesenskih in zimskih mesecih pa gojimo predvsem ohrovt, brokoli in cvetačo. Ponos naše kmetije pa je vsekakor istrski česen, ki ga ponujamo v poletnih mesecih. Da je res nekaj posebnega priča dejstvo, da naše stranke iz gorenjske in štajerske, česen rezervirajo že leto v naprej.

Na kmetiji je ostajalo še nekaj neobdelanih njiv. Zato sva z ženo Majdo v letih 2019 in 2022 kmetijo obogatila še z vsem ljubimi mandlji. Danes nasadi štejejo 300 in nekaj dreves.

Vsako leto nekoliko povečamo oljčnike z Belico, vinograde pa z Malvazijo, Refoškom, Rumenim muškatom in Plavinom. Kmetijo poskušamo čim bolj modernizirati in omogočati enostavnejše delo, zato redno vlagamo v postavitve sodobnih načinov obdelave zemlje, namakalnih sistemov in postopkov zasaditev.

Veseli smo, da so našo kmetijo opazili različni inštituti in izobraževalne ustanove. Večkrat letno nas obiščejo učenci okoliških osnovnih šol, katerim z velikim ponosom predstavimo našo kmetijo in kmetijstvo ter jih pobliže spoznamo z delom v oljčnikih, vinogradih in v nasadu mandljev.

Verjamemo, da z našim trdim delom pišemo nadaljevanje uspešne zgodbe, ki sta jo pričela davnega leta 1925 že moja pranonota Ana in Nanić in skrbimo, da utrjujemo temelje kmetije za naše zanamce.