Originalna objava na Jinovsvet

Sestrelitev ruskega jurišnika Su 24 s strani turškega lovca F 16 bržkone ne bo sprožila tretje svetovne vojne med Rusijo in NATO paktom. Vladimir Putin je za kaj takšnega preveč preračunljiv in hladen. Maščevanje bo prišlo kasneje, a prišlo bo zagotovo.

Turčija je v že v preteklosti dokazala, da ima dvoje interesov v sosednji Siriji. Zrušiti Asadov režim, ne glede na to, kdo ga nasledi, tudi če je to Islamska država in da čim bolj omeji moč Kurdov. Prav zato je turška vojska ves čas bombardirala Kurde, pripadnikov Islamske države pa se skorajda ni dotaknila. Še več, jasno je, da je prepustna turško sirska meja omogočila prihod stotinam tujih borcev v Sirijo, da preko te meje prihaja tudi orožje, v nasprotno smer pa se valijo kolone cistern z nafto, ki jo Islamska država prodaja in se tako financira. Prav zato so se pojavile teorije, da se je Turčija s sestrelitvijo ruskega letala maščevala za pravi masaker ruskega letalstva nad cisternami, s čimer so Rusi Islamsko državo udarili tam, kjer najbolj boli.

Ne smemo biti naivni in verjeti, da se zahodni svet, sploh pa Turčija in ZDA, z vso močjo borijo proti Islamski državi. Ta pošastna tvorba je predvsem uporabna za boj proti sirskemu režimu pa tudi proti iraškim oblastem, ki so mnogo bolj kot na ZDA, navezane na Iran. Če zaradi tega pride do vala terorizma, je to pač postranska škoda. Ne, Erdogan ali Obama si ne delata preveč skrbi zaradi smrti 130 Francozov, še manj zaradi smrti Libanoncev ali Rusov. Edini, ki se borijo proti Islamski državi, hkrati pa tudi, to je potrebno priznati, proti vsej opoziciji v Siriji, so Rusi, Iranci, pripadniki Hezbolaha, Kurdi. Če ta koalicija ne bo z obličja zemlje zbrisala Islamske države, jo bodo drugi še kar ohranjali pri življenju. Sploh Turki.

In smo pri ruskem maščevanju za turški napad. Če bi v Kremlju sedel kdo drug, bi zdaj že lahko doživljali prve ure nove svetovne vojne. Toda Vladimir Putin raje najprej premisli možne odzive, šele potem deluje. Turčije ni tako težko prizadeti. Eno je onemogočiti dopustovanje Rusov v Turčiji, s čimer trpi turško gospodarstvo, prav tako si lahko predstavljamo gospodarske sankcije. Povsem drugo je oboroževanje Kurdov. Ti bi lahko ogenj državljanjske vojne raznesli po vsem jugovzhodu Turčije in tako spodkopali turško državo, sploh pa Erdoganovo vladavino.

Turčija je stopila na nevarno pot. Nič več ne bo mogla v prihodnosti zasledovati neodvisne vloge, ampak bo navezana na zahod, predvsem na ZDA. Možnosti, da se naveže na Rusijo ne bo več. To bo tudi pomenilo, da bo ameriški vpliv mnogo večji, v Washingtonu pa bodo mnogo lažje diktirali, kako se naj Turčija obnaša. Sploh za Erdogana, ki je že tako zdavnaj izgubil zaupanje večine zahodnega sveta, bo to lahko usodno. Bržkone v ozadju že čaka njegov naslednik, ki bo bolj poslušen, manj neodvisen.