Demografske napovedi Slovenije niso rožnate. Do leta 2050 se bo število starih v Sloveniji zelo povečalo, število za delo zmožnih pa zmanjšalo. (vir).

Napoveduje se tudi čedalje daljša življenjska doba prebivalstva, vendar pa je ta vezana tudi na kakovostno delovanje vseh storitev, ki jih ostarelo prebivalstvo potrebuje za ohranjanje svojih življenjskih funkcij. Tj. delujoče zdravstvo, dovolj zdravnikov, medicinskih sester, delujoč sistem dolgotrajne oskrbe, zadosti sredstev za pripomočke in prilagoditve, ki jih zdravstvena blagajna ne krije oz. jih krije le v omejenem obsegu (npr. zobne proteze), itd.

Tukaj pa se pojavlja problem, na katerega očitno ne pomisli nihče. Premalo bo zaposlenih ne le za izplačevanje pokojnin, ampak tudi za kakovostno izvajanje vseh gospodarskih in nagospodarskih aktivnosti v obsegu, kot se izvajajo danes. Res se veliko govori o produktivnosti, vendar pa so tukaj področja, kjer produktivnosti ni mogoče povečevati. Roboti zaenkrat še ne morejo nadomestiti z

Ali pekel je ali ga ni? V cerkvi po eni strani pridigajo o obstoju pekla in o tem, da bomo šli v pekel, če bomo grešili, po drugi strani pa v apostolski veri dajemo bogu očetu stvarstvo samo nad nebesi in zemljo. (vir)

Prav tako nas cerkev uči, da je Bog milosten, milostljiv. Milosten pomeni usmiljen. To pomeni, da ljudem daje milost in jih sprejme k sebi, v nebesa, v večno življenje, ne pa da jih vrže v pekel, ki ga, mimogrede, niti ni sam ustvari.

Torej, poraja se mi vprašanje, zakaj bi milosten Bog ljudi, ki so grešili, vrgel v nekaj, česar ni sam ustvari?

Če je Bog res milosten, česa takšnega ne bi nikdar storil. S svojo vsemogočnostjo bi ljudi odrešil grehov (v ta namen je tudi poslal Jezusa na zemljo), in jih privedel k sebi v nebesa.

Če pa Bog ni milosten, bi poleg nebes in zemlje ustvaril tudi pekel, kamor bi pometal vse, razen svetnikov. Kajti, če nisi ravno svetnik, je težko živeti brez vsakega greha.

Zaradi spornih posojil je Računsko sodišče RS vložilo obdolžilne predloge zoper politične stranke SDS, SD in Solidarnost.

Do sem vse lepo in prav - prav je, da se ljudi, ki so zagrešili zločine, ustrezno kaznuje.

Ni pa prav, da se je v medijih v zvezi s spornimi posojili pisalo in govorilo samo oz. večinoma samo o SDS in Janezu Janši kot vodji SDS, ne pa tudi o ostalih grešnicah, to sta SD z Dejanom Židanom na čelu in Solidarnost z Urošem Lubejem na čelu.

Nisem zagovornik, član ali zastopnik nobene izmed političnih strank, tudi zgoraj navedenih ne, sem pa zagovornik enakega obravnavanja vseh ljudi in pravnih oseb pred zakonom, kar določa 14. člen ustave RS, pa tudi mednarodna konvencija o človekovih pravicah. Vsi smo pred zakonom enaki. Enako je treba obravnavati vse.

Opažam pa, da naši mediji, če je problematičnih več političnih strank, med katerimi je tudi SDS, popljuvajo SDS, ostale politične stranke pa ne le pustijo pri miru, ampak tudi pometejo vse probleme, ki so jih te ostal

Šolam pravimo vzgojno izobraževalne ustanove. Ampak, ali so šole res vzgojno izobraževalne ustanove? Izobraževalne vsekakor so, saj izobražujejo otroke, da bodo nekoč lahko nekaj postali. A vzgojne? Kot sem včeraj pisal, če dandanes učitelj vzgaja učence, ki so mu zaupani, je nasilen. (vir)

Toda, kot sem prav tako včeraj napisal, ni bilo vselej tako. Včasih, še pred 60 leti, so lahko učitelji pri vzgoji neposlušnih in/ali nediscipliniranih učencev lahko uporabili celo vrsto prijemov - šibo, oslovsko klop, klečanje, pošiljanje iz razreda, lasanje, kar so nato doma lahko ponovili tudi otrokovi starši... Danes pa bi bilo karkoli od navedenega spoznano za nasilje in obravnavano pred organi pregona, učitelju pa bi grozila odpoved.

Še vedno pa se pogovorno šolam reče vzgojno izobraževalni zavodi. Takšen naziv so šole imele že dolgo, preden se je začela ta moda, da otrokom ni dovoljeno storiti nič. Izraz se je uporabljal že v času, ko sem bil še sam otrok, morda pa celo že prej.

Skratka, g

Nekoč, v generaciji mojih staršev, so učitelji učence, ki niso ubogali ali pa so kršili disciplino (npr. motili pouk), kaznovali tako, da so jih udarili s šibo, ki je stala v kotu, jih poslali v t.i. "oslovsko klop", klečat in podobno. Otroci so nato doma dobili nekaj vzgojnih še od svojih staršev, kar pomeni, da le-ti niso zagovarjali neubogljivoti in nedicipliniranosti svojih otrok. Postavili so jim jasne meje, tako da so otroci vedeli, kaj se sme, kaj se mora in kaj se ne sme.

Ko sem sam hodil v šolo, so učitelji oz. učiteljice učence, ki niso ubogali ali pa so kršili disciplino, še lahko kaznovali tako, da so jih okregali, jih poslali iz razreda, en starejši učitelj na naši osnovni šoli pa je nedisciplinirane učence celo zlasal. Takrat je bilo s tem še vse ok.

Danes pa je učitelj oz. učiteljica spoznan za nasilnega, disciplinsko kaznovan (dobi opomin pred odpovedjo ali pa celo odpoved) in obravnavan na sodišču, če najbolj problematičnega učenca v že tako nemirnem razredu kaznuje

Po včeraj objavljenem poročilu nevladne organizacije Transparency international je Slovenija po indeksu zaznave korupcije za leto 2017 uvrščena na 34. mesto, skupaj z južnoafriško državo Bocvano. Manj zaznave korupcije kot v Sloveniji je v 33 državah, med katerimi je večina razvitih zahodnih držav - Nova Zelandija (na prvem mestu), nato pa si po vrsti sledijo Danska, Finska, Norveška, Švica, Singapur, Švedska, Kanada, Luksemburg, Nizozemska, Združeno kraljestvo, Nemčija. Pred nami so še mnoge razvite zahodne države. Neposredno pred nami sta Brunei in Izrael. Več zaznave korupcije kot v Sloveniji pa je v 146 državah. Najslabše se je uvrstila Somalija. Neposredno za nami pa sta Poljska in Sejšeli. (vir) Od sosednjih držav je zaznave korupcije manj v Avstriji, več pa v Italiji, Hrvaški in Madžarski.

Slovenija je bila po indeksu zaznave korupcije za leto 2016 uvrščena na 31. mesto, število točk pa je imela enako kot za leto 2017, tj. 61. To pomeni, da so tri države uspele toliko znižati s

Če bo zakon Ministrstva za zdravje, po katerem se zdravnikom, ki so izdali napotnico, za katero je specialist ugotovil, da je neupravičena, obetajo denarne kazni v obliki plačila stroškov specialističnega pregleda, se Slovencem ne piše nič dobrega. Osebni zdravniki, za katere je jasno, da se ne morejo spoznati na vse, saj pokrivajo celoten spekter zdravja ljudi, od las na glavi do nohtov na nogah (razen zob, ki jih pokrivajo zobozdravniki, ki so edini že na primarni ravni specializirani za zelo ozko področje) bodo kaznovani, če bodo v dobri veri, da oseba potrebuje specialistični pregled, le-to poslali nanj, specialist, ki se na določeno zdravstveno področje bolj spozna od osebnega zdravnika, pa bo ocenil, da je bila napotitev neupravičena.

Sicer so tudi osebni zdravniki specialisti, in sicer specialisti družinske medicine, vendar pa je njihovo poznavanje medicine tako široko, da je nemogoče, da bi imeli vse v glavi, iz česar logično izhaja, da je njihovo znanje manj natančno kot pri

Lista Marjana Šarca, ki se je v javnomnenjske raziskave uvrstila po predsedniških volitvah konec leta 2017, ko je bil Marjan Šarec, ki je nosilec liste Marjana Šarca, resen konkurent tedanjemu in zdajšnjemu predsedniku države, Borutu Pahorju, je po javnomnenjskih raziskavah najbolj priljubljena stranka in bi jo, če bi bile danes volitve, volilo največ ljudi.

Pri vsem tem se sprašujem, koliko ljudje sploh vedo o listi Marjana Šarca? Koliko znana sploh je ta stranka? Kakšen je njen program? Stranka namreč nima nobenih referenc, ne pozitivnih, ne negativnih. Edino, kar vemo, je, da je Marjan Šarec predsednik liste Marjana Šarca resno konkuriral Borutu Pahorju na predsedniških volitvah konec leta 2017.

Pred skoraj štirimi leti so slovenski volilci dali največ glasov stranki Mira Cerarja, ki je prav tako kot lista Marjana Šarca zrasla kot goba po dežju, tj. nekaj mesecev pred volitvami se je vzela od nikoder in že kmalu postala najbolj priljubljena politična stranka med slovenskimi volilc

Spet je mimo obletnica Držagoške bitke, ki naj bi bila, po zapisih v medijih sodeč, ena večjih bitk 2. svetovne vojne v Sloveniji. V tej bitki je (vir) V navedeni bitki naj bi po dostopnih informacijah padlo 21 ljudi. (Premk, Martin (2012). Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941. Modrijan. str. 264–266)

Halo? 21 padlih v eni večjih bitk v 2. svetovni vojni na Slovenskem? Od kod potem 89000 mrtvih med 2. svetovno vojno na Slovenskem, o čemer poročajo različni viri, npr. Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). "Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji". V: Prispevki za novejšo zgodovino, str. 121-130.? Slovenska wikipedija navaja, da je bilo med 2. svetovno vojno v Sloveniji  ubitih po doslej znanih podatkih 70.922 ljudi, po vojni pa 13.989. (vir)

Tudi, če odštejem morebitne žrtve, do katerih je prišlo po 2. svetovni vojni, je številka še vedno izredno visoka glede na število žrtev v eni "večjih bitk 2. svetovne vojne na Slovenskem".

Povsem možno p

Na spletni strani RTV Slovenije je bil danes zjutraj prispevek o tem, da ljudje preveč dvomijo v cepljenje in da so v cepljenje dvomili že takrat, ko je bilo kot prvo cepivo na svetu iznajdeno cepivo proti črnim kozam, ki je naposled pripeljalo do izkoreninjenja te zelo nevarne bolezni in predvsem, da se proti gripi cepi premalo ljudi in da je precepljenost celo med srednjimi medicinskimi sestrami nizka (vir), v drugem članku na istem portalu pa je bila danes objavljena novica, da cepiva proti gripi zmanjkuje in da se je v letošnji sezoni cepilo več ljudi kot v prejšnji sezoni in da so ga v treh dneh porabili več kot lani v dveh mesecih (vir).

Upravičeno se sprašujem, kje je resnica.

Priča smo ugodnim trendom na področju zaposlenosti v Sloveniji, saj se stopnja brezposelnosti zmanjšuje - stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili je v 3. četrtletju 2017 znašala 6,3 % (vir) in že skorajšnjemu pomanjkanju delovne sile, ki zavira gospodarsko rast (vir). Ugodni trendi se naj bi nadaljevali tudi v letu 2018 in 2019. Glede brezposelnosti po anketi o delovni sili smo v tretjem četrtletju 2017 skorajda že dosegli cilj za leto 2018, naveden v jesenski napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj 2017, ki znaša 6,2 %. (vir)

Medtem pa vsaj enkrat mesečno dobim informacijo, kako gluhi in naglušni težko dobijo zaposlitev. Mnogi se po končanem šolanju na katerikoli stopnji ali smeri leta zaman trudijo dobiti redno zaposlitev in to ne glede na ugodna gibanja na področju zaposlenosti.

Ob tem pa je potrebno poudariti, da mora vsako podjetje, ki zaposluje najmanj 20, zaposliti določen odstotek invalidov, med katere spadajo tudi gluhi, odstotek pa je odvisen od panoge, v

25. decembra 2017 se je iztekla prva sezona slovenske serije "Reka ljubezni", ki je od 4. septembra 2017 do 25. decembra 2017 na POP TV navduševala občinstvo in polnila tudi medije (tukaj je povezava do nekaj objav v medijih). Serija je bila zelo popularna in so jo mnogi ljudje zelo radi gledali.

Žal pa gluhi in težko naglušni, ki ne morejo spremljati govorjenega dela oddaj, filmov, serij, ipd., preko zvoka in potrebujejo podnapise, od serije "Reka ljubezni" niso imeli veliko, saj navedena serija vsaj v prvi sezoni ni bila podnaslovljena, kar pa je velika diskriminacija vseh, ki ne slišijo.

Vse skupaj ne bi bilo tako hudo, če ne bi bili vsi, ki sprejemamo televizijski signal preko kabelske povezave ali antene, primorani plačevati tudi za POP TV. Izbira je le ena - ali sploh nimaš televizije (niti antene, niti kabelske naročnine (in če imaš samo internet, zanj plačuješ toliko, kot če bi imel naročeno še televizijo)) ali pa plačuješ POP TV, ki diskriminira gluhe. Smiselno enako velja t

Zgraditev Magnine lakirnice v Hočah, kjer naj bi v naslednjih letih odprli 3000 novih delovnih mest, je vroča politična tema. Nekateri so za, drugi so proti. Izgleda pa, da vsi ti, ki se ukvarjajo z navedeno lakirnico, ne poslušajo mnenja ljudi, ki živijo tam, saj je v anketi, ki je bila izvedena, velika večina podprla izgradnjo Magnine lakirnice v Hočah. (vir)

Sam menim, da ni korektno, da se politika ukvarja z investicijami podjetij v Sloveniji, tako domačimi, kot tudi tujimi. Investicije, ki so del gospodarske dejavnosti, so tako kot drugi elementi gospodarske dejavnosti del svobodne gospodarske pobude in bi torej po mojem mnenju morali biti prepuščeni trgu. Trg nato odloči, ali podjetje obstane (ima zadosten promet za obstanek, kupci proizvod ali storitev želijo,...) ali propade (nima zadostnega prometa, ker kupci proizvoda ali storitve ne kupujejo). 

Da je mogoče živeti z manj političnega vmešavanja v gospodarstvo, med drugimi tudi v investicije (domače in tuje), priča podatek,

Decembra 2016 sem zapisal, da se Slovenija po BDP na prebivalca po pariteti kupne moči  povprečju EU ne približuje več, saj je tako v letu 2014 kot v letu 2015 znašal 83 % povprečja EU (vir). Nov pa je podatek, da je tudi v letu 2016 BDP na prebivalca po pariteti kupne moči znašal 83 % povprečja EU, medtem ko na Češkem znaša že 88 % povprečja EU. (vir)

Tudi dejanska individualna potrošnja na prebivalca v Sloveniji glede na povprečje EU se v letu 2016 ni spremenila glede na leto 2015 in je znašala 75 % povprečja EU. To pomeni, da trošimo (popravljeno za razlike v cenah dobrin v različnih državah članicah EU in nekaterih drugih evropskih državah) 75 % dobrin, kot jih troši povprečno gospodinjstvo v EU, kar pa je, če s temi dobrinami zadovoljimo vse svoje potrebe, tudi ok, ker pretirano potrošništvo tudi ni nekaj pozitivnega.

Ker je nominalna gospodarska rast v letu 2016 v Sloveniji (tj. dvig BDP brez popravka za razliko v ravni cen in brez deljenja na število prebivalcev) znašala 2,5 %

Včeraj sem pisal o škodljivosti digitalnih medijev za razvoj otroških možgan, o čemer piše v knjigi Digitalna demenca nemški raziskovalec možganov Manfred Spitzer. (vir)

Avtor se glede škodljivosti za razvoj otroških možgan dotakne še ene pomembne teme, in sicer večopravilnosti oz. po angleško multitasking.

Večopravilnost je, ko hkrati počnemo dve ali več različnih stvari. Npr. kuhamo in se hkrati pogovarjamo z otrokom. Ali pa gledamo nogomet in hkrati čistimo stanovanje.

Avtor glede delanja več stvari hkrati navaja, da je ukvarjanje z večimi mediji hkrati (npr. gledanje televizije in hkraten pogovor s prijateljem po telefonu) za razvoj otroških možgan še toliko bolj škodljivo kot ukvarjanje le z enim medijem hkrati, ker delanje več stvari hkrati za možgane pomeni stres, kar naj bi povzročilo odmrtje nevronov, ki so ključni za učenje. Avtor ne navaja, če so tudi druge oblike delanja več stvari hkrati (kot npr. zgoraj navedeno, ko kuhamo in se hkrati pogovarjamo z otrokom. Ali pa kuh

Prebral sem knjigo "Digitalna demenca" nemškega raziskovalca možganov http://www.emka.si/digitalna-demenca-kako-spravljamo-sebe-in-svoje-otroke-ob-pamet/PR/2275301?gclid=CMWwybWimNQCFUhfGQodvOwAkg

Knjiga mi je dala misliti!

Računalnik - tako opevana naprava, ki naj bi izboljšala naše izobraževanje, informiranost in življenje na sploh, je za izobraževanje otrok izrazito škodljiva!

Digitalni mediji naj bi, sodeč po informacijah v knjigi Digitalna demenca, ovirali izobraževanje otrok

V knjigi Digitalna demenca je avtor pojasnil, da računalniki in drugi digitalni mediji (televizija, mobitel, radio) ovirajo izobraževanje otrok, kar pomeni, da se otroci zaradi tega slabše učijo kot bi se sicer. Učenje ovirajo na dva načina:

• otroci ne morejo povezati znakov na zaslonu s stvarmi/pojmi iz življenja. Otroci si nadalje veliko lažje zapomnijo stvari, če pišejo s kredo na navadno tablo, kot pa če pišejo s pisalom na računalniško tablo (občutljivo na dotik). Prav tako se težje učijo računati s

Včeraj sem pisal o celiakiji, ki je kronična avtoimunska bolezen, pri kateri se imunski sistem odzove na gluten in poškoduje črevesne resice in druge organe v človeškem telesu. Osebe s celiakijo se morajo vse življenje držati stroge brezglutenske diete.

Brezglutenska dieta kot modna muha

Nekateri ljudje pa uživajo brezglutensko hrano zato, ker je to moderno, nekateri pa se ob uživanju brezglutenske hrane preprosto bolje počutijo, brez, da bi obstajal znanstveno pojasnljiv razlog za to (razen t.i. psihološkega učinka, češ: "Nekaj sem storil zase.").

Ljudje, ki se prehranjujejo brezglutensko zaradi modne muhe, škodijo ljudem s celiakijo

Ti ljudje, ki uživajo brezglutensko hrano zaradi modne muhe, pa osebam s celiakijo bolj škodijo kot koristijo. Zakaj? Zato, ker se brezglutenske diete ne držijo tako strogo, kot se je morajo osebe s celiakijo in zaradi tega pride do primerov, ko oseba v gostilni naroči brezglutenske palačinke, natakar jo vpraša, ali ima celiakijo, ker oseba ne ve, ka

17.5. je svetovni dan celiakije.

Kaj je celiakija?

Celiakija je kronična sistemska avtoimuna bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo, lahko pa tudi katerikoli drug organ v človeškem telesu in je posledica imunske reakcije telesa na gluten. 

Kateri so simptomi celiakije?

Simptomi so odvisni od tega, ali se celiakija pojavlja na tipičen ali netipičen način. (vir)

Tipičen način pojavljanja celiakije je zlasti pogost pri otrocih, in sicer: napenjanje in bolečine v trebuhu, kronična driska, bruhanje, zaprtje, bledo, smrdljivo ali mastno blato, izgubljanje telesne teže, utrujenost, razdražljivost in težave z vedenjem.

Dolgoročni zapleti nediagnosticirane in nezdravljenje celiakije pri otrocih so: defekti sklenine pri stalnih zobeh, zapoznela rast in puberteta, nizka rast, neuspevanje, attention deficit hypearctivity disorder (ADHD)

Atipičen način pojavljanja celiakije pa je zlasti pogost pri odraslih, in sicer: nepojasnjena slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa, utrujenost, bole

Slovenija zaseda 62. mesto na svetovnem indeksu sreče 2017. Pred nami sta na 60. mestu Kazahstan in na 61. mestu Severni Ciper (tj. del cipra, ki ni v EU), za nami pa na 63. mestu Peru, na 64. mestu pa najbogatejša afriška država Mauricius. (vir)

Pri nas se večina ljudi pritožuje zaradi pomanjkanja denarja in brezposelnosti mladih. Da pa denar očitno ni takšen problem za srečo, pa priča dejstvo, da so vse države, ki na svetovnem indeksu sreče obkrožajo Slovenijo, precej revnejše od Slovenije. (vir - vse države razen Severnega Cipra) (vir - Severni Ciper)

Severni Ciper, ki je tik pred Slovenijo po svetovnem indeksu sreče, dejansko ni neodvisna in polno mednarodno priznana država, saj ga mednarodna skupnost prišteva k Cipru. Severni Ciper od ostalega otoka deli demilitarizirano območje, ki ga nadzorujejo mirovniki Združenih narodov in deli mesto Nikozija na dva dela. (vir) (vir) Severni Ciper je nastal kot rezultat turškega vojaškega posredovanja leta 1974. (vir) Zelo srečno, mar ne? A

Še vedno se piše in govori o vsaki prometni nesreči s smrtnim izidom v Sloveniji. Ravno predvčerajšnjim je spet prišlo do ene takšnih prometnih nesreč. (vir) Vsakega življenja, ki ugasne v cestnem prometu, je škoda in prav je tako.

A o samomorih, zaradi katerih v Sloveniji umre bistveno več ljudi kot v prometnih nesrečah, pa se skorajda ne govori. Le enkrat na vsake toliko se opozori na problematiko samomorov, to pa je tudi vse. Ne secira se v medijih vsake osebe, ki je umrla zaradi samomora - kdo, kje, kdaj, kako, zakaj.

Še več: v našem šolskem sistemu je samomor predstavljan kot izhod iz težav. (vir) Ne bi verjel prispevku, objavljenem v ponedeljek (dostopen je na tej povezavi), če ne bi navedenega okusil na lastni koži 20 let poprej. Pri književnosti se namreč dijaki srečujejo z junaki, ki izhod iz težav poiščejo v samomoru.

Navedeno mi deluje kot promocija samomora. Kot da bi v šolah trdili, da so prometne neserče zaradi vinjenosti kot malo manj prijetna posledica zaužitja alkoh