V izteku pomladi je potekala spletna anketa, v kateri je več kot 450 občank in občanov podalo svoja mnenja in predloge o prometu v Škofljici. Ti bodo v pomoč pri pripravi Občinske celostne prometne strategije (OCPS) Škofljica, ki bo osnova za izvajanje ukrepov za varnejšo, bolj trajnostno in učinkovito mobilnost. Kot kaže, smo Škofljičanke in Škofljičani močno vezani na uporabo avtomobila, a vseeno naklonjeni razvoju trajnostne mobilnosti.

Kam potujemo?

Anketa kaže, da prebivalke in prebivalci pogosteje obiskujejo Lavrico kot Škofljico, raje pa obiščejo storitve v bližini ter opravijo nakupe v bližnjih kot v oddaljenih trgovinah. Kar tri četrtine anketirancev večkrat na teden obišče Ljubljano, manjkrat pa Ig ali Grosuplje, nekoliko pogosteje nas pot vodi še na Turjak.


Kako potujemo?

Odločno najpogosteje z avtomobilom, kar je pri daljših razdaljah razumljivo. Vendarle je aktivna mobilnost (pešačenje, kolesarjenje, skiroji) zelo redka izbira, to edino ne velja za poti na rekreacijo, kamor se nas vseeno manj kot polovica odpravi z avtom. Le četrtina občanov se aktivno odpravi tudi v občino in v bližnje trgovine. Javni potniški prevoz (JPP) se najbolj uporablja za poti v šolo, službo in Ljubljano.

V šolo se aktivno odpravi slaba petina anketiranih, z javnim potniškim prometom pa še nadaljnjih 15 %, čeprav je šola skoraj polovici šolarjev bliže od 2 km, kar je razdalja, ki jo prehodimo peš v manj kot 25 minutah, prekolesarimo pa v manj kot 10 minutah. Zagotovitev varne šolske poti se zato za Škofljico kaže kot izjemno pomemben ukrep, ki bo omogočil večjemu deležu šolarjev, da svojo pot opravijo aktivno – prej s starši, potem pa samostojno.

Do službe pretežni del prebivalcev ločuje več kot 5 km in na delo opravijo povečini z avtomobilom, kar 5 % pa vseeno peš ali s kolesom, še 12 % pa z JPP. Skupno je trajnostnih prihodov na delovno mesto 17 %, kar ni zanemarljiv delež.


Katerih ukrepov si želimo?

Veliko podporo so prejeli naslednji ukrepi:

• izboljšanje pogojev za hojo (84 %) in kolesarjenje (88 %),
  

• povečanje frekvence in prilagoditev linij JPP (77 %),
  

• spodbujanje trajnostne načine potovanj (76 %),
  

• omogočanje hitrejšega potovanja z avtomobilom s širitvijo in gradnjo novih cest (80 %), pri čemer občanke in občane še posebej moti tranzitni promet iz smeri Ribnice in Kočevja v konicah,
  

• povečanje števila parkirišč (65 %),
  

• povečanje območja za pešce (65 %, a le del jih podpira omejitev hitrosti in dostopnosti z avtomobilom, kar je osnovni pogoj za vzpostavitev peš con).
  

Podpora zgoraj navedenim ukrepom je resnično velika, vendar ustvarja nekaj kontradiktornosti, saj vlaganja v izboljšanje pogojev za vožnjo z avtomobili in povečanje parkirnih mest običajno pomenijo manj sredstev in prostora za izboljšanje pogojev za trajnostne oblike mobilnosti.


Katerim vrednotam bi dali prednost pri načrtovanju prometa?

Na prvem mestu je zagotavljanje varnosti ljudem, sledijo pa boljši pogoji za hojo in kolesarjenje. Tretjina vprašanih bi dala prednost izboljšanju pogojev za vožnjo avtomobilom, prav toliko pa jih je izkazalo podporo javnemu potniškemu prometu. Na repu sta zdravje in varovanje okolja.


Smo pripravljeni na spremembe vedenja?

Dve petini vprašanih poti, krajše od 2 km že opravlja peš, ena petina pa s kolesom. Če bi bile poti bolje urejene, varnejše in bolj smiselno umeščene, bi se ta delež vsaj podvojil. Še nekoliko več bi jih te razdalje prekolesarilo ob boljših in varnejših kolesarskih povezavah.


Kolikšno podporo uživajo že predvideni ukrepi v Škofljici?

Anketiranci so najbolj naklonjeni vzpostavitvi manjkajočih površin za pešce (90 %) in nove arhitekturno – urbane ureditve za varnejše poti do OŠ Škofljica (83 %), tam pa vzpostavitev parkirnih mest poljubi in odpelji« (t. i. »kiss and ride«). Tri četrtine jih podpira podaljšanje LPP linije do Pijave Gorice in ureditev P+R parkirišč. Visoko podporo uživajo tudi ureditev končnega postajališča 3B na Škofljici, postavitev dodanih kolesarskih stojal in pokritih kolesarnic in vzpostavitev javnega sistema izposoje e-koles (65 %). Najmanjšo, vseeno več kot polovično podporo pa uživajo ukrepi za umirjanje prometa v strnjenih naseljih.

Vprašani so izrazili veliko naklonjenost tudi večjim, državnim ukrepom, tako gradnji železniške postaje Škofljica z ureditvijo P+R parkirišč in izgradnji podvoza na državni cesti v naselju Škofljica kot tudi nadgradnjo železniške proge.


Vnesite svoje predloge ukrepov v interaktivni zemljevid Škofljice!

Iz komentarjev v anketi smo lahko razbrali, da ob Dolenjski cesti in ob železnici pogrešate urejene varne poti za kolesarje in pešce, ravno tako vzdolž in preko državne ceste. Predlagate še izboljšave avtobusnih povezav z Ljubljano in drugimi okoliškimi naselji ter subvencioniranje avtobusnih storitev. Izrazita je tudi želja po izboljšanju pretočnosti tranzitnega prometa, vključno z nadvozi, podvozi in obvoznicami, potrebna pa so tudi urejena in varovana parkirišča za tovornjake ter P+R sistemi na Pijavi Gorici.


Svoje predloge ukrepov lahko prav vse občanke in občani v interaktivni zemljevid naše občine na platformi https://cps.projekti.si/skofljica .