Kaj pomeni se zavedati dostojanstva, kaj sploh pomeni spoštovati?

Je tu kakšen vrstni red? Kje pa naj začnem?

Ko sem začela odkrivati, da nimam osnovnih temeljev za dobre odnose, da brez spoštovanja in zavedanja dostojanstva ničesar ne rodi ljubečih in spoštljivih sadov, sem se odpravila na moje največje potovanje in raziskovanje.

 Ker me je nekaj v meni dodobra pretreslo ob spoznanju, da smo kljub takšnemu standardu, kljub vsemu znanju, še vedno nehumani, nespoštljivi, še vedno v nesprejemanju drugačnosti, skoraj vsak v svojem enoumnem prepričanju v le svoj prav. Tudi globalno gledano. Vsa področja so se pred našimi očmi začela sesedati (globalni kolaps), in so odraz naše skupne IZKUŠNJE pregorelosti. Kakor zunaj tako znotraj. Da bi razumeli zunanji kolaps, je treba pogledati v notranje stanje vseh, ki prispevamo v to skupinsko sliko.

Je v njej (sliki) to, kar si želimo zase. Je v tej skupinski dinamiki zlato pravilo, ki bi ga želeli zase? Smo spoštljivi, se počutimo varne, sprejete, ljubljene? Smo zdravi, zasidrani v osmišljenem življenju, radostni, srečni? Znamo praznovati življenje, se zavedamo njegove svetosti?

 Spoštovanje je alfa in omega Radostne Slovenije, ki seveda vedno vključuje zavedanje dostojanstva, ki je v vsakem človeku prirojena (torej že naravna pravica ) in lepota.

 Vsepovsod ohranjati vsem ljudem dostojanstvo, da bi vsi začutili, da smo ne glede na starost vsi dobrodošli, vsi cenjeni, vsi spoštovani kot enkratna, neprimerljivo dragocena bitja- v vseh življenjskih obdobjih- to je osnovni humanistični temelj.

(prva, temeljna biserna ogrlica:
Slovenija, dežela spoštovanja in dostojanstva
                     (osnovni, humanistični temelj)