Vloga arsovke mi je vedno bolj všeč. Ker me osrečuje, če lahko osrečujem druge. In sebe seveda.

Vsak, ki izstopi iz vloge žrtve, in začne prevzemati odgovornost zase, za svoje življenje, za svoje zdravje, srečo, (nevede) postaja arsovec.

Zato je v Sloveniji že veliko arsovcev.

Ko sem začela postajati arsovka (beseda pomeni dvoje: ambasadorka Radostne Slovenije in ambasadorka radostnega staranja ), sem se začela spraševati, kdaj se jaz sama počutim srečno, kdaj sem v "hyggelige, lykkelige času", ki ga s temi izrazi tako sončno opisuje trenutno najsrečnejši narod na svetu.

Ali me osrečuje če nimam izbire, če »smem« verjeti le eni znanstveni (monopolni) misli, npr. o evolucijski teoriji boja za obstanek, ki človeka vidi le kot determinirano družbeno žival?

Ali me osrečuje, če nimam možnosti, da vplivam na volitvah na izbiro »mojih« predstavnikov, ko (še) nimam možnosti dati preferenčnega  glasu mojemu izbranemu posredniku direktno?

Ali me osrečuje, če se ne zmenimo za nespoštljive odnose, samoumevne posege v zasebnost (nejavnih) oseb, nas, naroda. Ali me osrečuje, če demokracija ni domena naroda, ampak o nas odločajo - kot o objektih -drugi?

Naštevanje se lahko poljubno nadaljuje, saj nas toliko stvari ne more osrečevati, ker še  nimajo osnovnega humanističnega temelja. 

 Srečni smo, če lahko stalno začnemo znova- s popravo in ne s kaznovanjem. Če uporabimo zlato pravilo, da to, kar ne želimo zase, ne naredimo drugemu. Če zase ne želimo kaznovanja, zato ne želimo kaznovati drugih, ampak si želimo, da se zadeva popravi, uredi, izboljša.

V srce je vsakemu človeku zapisano čudovito (ljubezensko) sporočilo o naši pravi identiteti.

Ker pa čislamo le pamet (glavo), nam ta sporočila ne morejo spregovoriti v njihovem jeziku (jeziku srca).  Pomembno nam je znanje, ker želimo biti pomembni. Zakaj želimo biti pomembni? Ker smo prazni, izpraznjeni, brez pravega cilja, smisla, prestrašeni?

 Vse je na glavo postavljeno, namesto » v srce«. Zato smo pametni, a ne srečni. Nimamo stika s srcem, z zapisom naše prave identitete, in zato iščemo srečo v glavi, kjer pa ni prostora zanjo. Srčnost je celo necenjena, saj jo ego, ki kraljuje v glavi, vidi kot največjo nevarnost za njegov obstoj.

 Kjer je ljubezen, torej sreča ljudi na prvem mestu, se napredek meri po sreči (BDS), zadovoljstvu, hvaležnosti, spoštovanju in zagotavljanju dostojanstva vsakega človeka – danes, vsak dan.

Kako se počutimo danes, kaj lahko danes naredimo boljše vsi skupaj?

Kaj nas danes vse povezuje, osrečuje, zbližuje, omogoča iskrice v očeh?

Kjer je ljubezen, NI strahu. Samo ljubezen je dovolj pogumna, da gre zares globoko do naših ran in jih ljubeče zaceli. Samo ljubezen vidi naše rane , a je zaradi svoje presežnosti zmožna nezamerljivosti. Ona, ljubezen v nas, vidi samo ljubeče v nas in v drugih. Za vse drugo, za vse neljubeče ve, da je to le projekcija (našega) strahu

Slovenija ima vse, kar je potrebno, da se vse postavi na pravo mesto, da lahko gremo v smer najsrečnejše in najuspešnejše države na svetu.

V imenu domovine (Slovenija) imamo LOVE, ljubezen, s katero se je najprej potrebno povezati,
samo LOVE, LJUBEZEN DAJMO NA PRVO MESTO.

 NAJPREJ LJUBEZEN, nato bo vse ostalo sledilo v pravem zaporedju.

 Nato bo sledil pravi BDS, povezan s pravim BDPjem.

 Ljubezen v dejavni obliki se izraža kot spoštovanje, sodelovanje, vključevanje, delitev obilja, možnost poprave, izboljšave (nekaznovanja), učenje iz napak.

Tudi prava narava vsakega človeka je KRALJEVSKA, je OBILJE, JE BOGASTVO.

34/ jan 2022 RADOSTNA SLOVENIJA

komentiranje ni omogočeno