Simona je na svojem blogu napisala “Misliti ali verjeti Vesni Vuk Godina”, kot svoj odziv na kolumno Vesne Vuk v Oni z dne 22. 11. letos. /Misliti ali verjeti/

Verodostojnosti kritike s katero se je Simona lotila naše vodilne antropologinje, bi gotovo pomagalo, če bi uporabljala bolj korektno izrazoslovje. »Fukfehtanje«, »fafanje« »fukotožnost« in podobno, gotovo ne sodi v polemiko, ki bi želela biti na nivoju.  Takšno izrazoslovje kaže predvsem na to, da se pisec ne obvladuje, da ga vodijo močna in nekontrolirana čustva, ki sama posebej ne izražajo argumentov.  So zgolj čustveni odziv. Vesni Vuk tudi očita, da ni v dovolj veliki meri preverila »primera« Weinstein.  Manj zaletavi bralci smo brez posebnega naprezanja lahko prepoznali, da je Vesna razvpiti primer zgolj uporabila, da je obrazložila širši kontekst moško ženskih odnosov.

Izhodišče Simoninega zapisa je razredni boj.  Razred (pre)potentnih moških, ki izkoriščajo družbeni položaj, fizično moč in prevladujočo mačistično ideologijo, da lahko sproščajo svoje seksualne fantazije (beri perverzije) na nemočnih ženskah.  Simona obžalujoče pričakuje, da bo pravni boj proti nemarnežem tipa Weinstein je zaradi »besede proti besedi«, težko našel pričakovan epilog  – obsodbo  Weinsteina.  Ali morda Simona meni, da bi žensko pričanje moralo imeti večjo težo?  Da bi se popravila krivica matere narave, ki  ženskam ni dala enake fizične in družbene moči kot jo je dala moškim.   Če že v justici ta diskrecija vsaj zaenkrat ni prijela je »feminističnemu družbenemu gibanju« uspelo na medijskem področju »zradirati« inkriminirane moške.  Kot plimni val je eliminiralo osumljene. Odstranilo jih je iz položajev, ki so jih zasedali. Brez možnosti zagovora. Brez olajševalnih okoliščin. 
Aktivirala so se ministrstva resnice, ki brišejo zgodovinske zapise vsega kar so osumljeni v preteklosti dobrega storili.  Krasni novi svet! V zadnjih dveh milijonih let, od prve pojave  »pokončnega človeka« se je človeški genom skozi evolucijske procese in skozi katastrofične razmere, ki se permanentno dogajajo na našem planetu, uspel uveljaviti na našem planetu.  Pri tem je moral biti agresivnejši od drugih živih
bitij in tudi agresivnejši  od drugih človeških vrst. Agresivnost je torej vtkana v naš DNK.* Brez njega ni obstoja naše vrste.  Trenutna zemeljska klima in tehnološki napredek je sicer omilil nujne pogoje za preživetje, a ti pogoji ne bodo vedno idealni.   Že danes se nakazujejo velike klimatske spremembe, takšne ki jim naša tehnologija ne bo kos. Tudi že danes je biologija zaznala slabitev genskega materiala, kajti medicina je omogočila preživetje tudi tistim, ki brez nje ne bi preživeli.   Ali se je korektno pogovarjati o tem? Gotovo da. V znanosti ni nekorektnih vprašanj.  V obetanih pogojih bo kvaliteten genom zopet nujen.
Moški in ženska, ki po Simonino med seboj bijeta razredni boj, v resnici nista konkurenčni bitji.  Moški in ženska sta komplementarni bitji in se med sabo ne bijeta, ampak iščeta konsens. Pravzaprav sta le moški in ženska skupaj eno, pravo človeško bitje, kajti le skupaj lahko zagotavljata obstoj človeške vrste. Povsem je civilizacijsko jasno, da fizično nasilje ne sodi v moško ženske odnose.    In ga je treba sodno preganjati.  Ne more pa biti kaznivo in sporno, nastopaštvo, seksizem. To je pač moški način izražanja. Lahko, da kakšni ženski to ni všeč in je to lahko razlog za njeno zavrnitev.  Ne more pa biti to razlog za masovni pogrom.   Ženske imajo učinkovita orodja za zavrnitev neželjenega snubljenja in znajo in zmorejo svoje sposobnosti tudi uporabiti.  Diapazon moško ženskih odnosov je neskončen in ga ni mogoče normirati.  In se stalno giblje na meji ali čez mejo korektnega.  Nastopaštvo je večini žensk všeč in kot takšno determinira uspešnega moškega. Moškega v ženski želji.   Verjamem
pa da ni to všeč vsem ženskam.  Predvsem tistim ženskam iz feminističnega vala, ki so uspele zajezditi medije.  Poskus uveljavljanja antiseksizma je poskus nadeti uzde moškosti, zajeziti hormone, ki so nosilci  obstanka človeške vrste.
Simona, citiram: »Niti ni toliko pomembno, kaj se dogaja z Vesno Vuk Godina, da si rada verjame, medtem ko prodaja tako zastarele in prežvečene ideološke floskule in konstrukte«

Simonino prepričanje o zastarelosti izvira iz pozabe »primarnosti«.
Vsaj pol milijarde let obstaja življenje  na našem planetu in v tem času so ga poganjali naravni zakoni.  S prvim pojavom človekovega zavedanja o svojem obstoju se je človek začel zavedati zakonitosti, ki vladajo v njegovem okolju in katere poganjajo življenjski tok.  Hkrati se je pojavila tudi potreba umnejši, ne zgolj instinktivni, organizaciji sobivanja med ljudmi samimi.**  Poleg  primarnega naravoslovja so se
pričele razvijati tudi družboslovne vede, ki so proučevale interakcije med ljudmi, oziroma  med skupinami ljudi.   Družboslovje je dajalo in je tudi dalo velik pospešek človekovemu kulturnemu in civilizacijskemu razvoju. Pomagalo nam je, da smo prišli do točke na kateri zdaj smo.  A zdaj smo prišli do točke, ko del družboslovnih mislecev,  kot je Simona in drugi, verjamejo, da lahko negirajo naravne zakonitosti.   Verjamejo, da so zajahali boga. A to nikakor ne drži.  V človeški zgodovini se je že dogajalo, da so izumrle cele civilizacije***, ko so zapeljane od napredka pozabili na
naravo. Simonine »prežvečene ideološke floskule« so v resnici železni zakoni narave.


* “Sebični gen”,  Richard Dawkins.
** “Sapiens, kratka zgodovina človeštva” Yuval Harari.
***  “Zakaj narodi propadajo” Daron Acemoglu.