Konec dober, vse dobro, bi lahko rekli, potem ko se je pozno sinoči razvedelo, da je vrhovno sodišče na podlagi pritožbe mojega odvetnika Francija Matoza vendarle razveljavilo odredbo višjega ljubljanskega sodišča o priporu*.
A temu ni čisto tako, saj tovrstne zgodbe nimajo pravega konca.
- Naj uvodoma še enkrat poudarim, da ni bilo prav nobenega izogibanja sodnim obravnavam, pa ne samo v tem postopku. Dokumentirana zgodovina mojih, žal številnih sodnih postopkov brez najmanjšega dvoma pisno priča o tem, da nikoli nisem manjkal na sodnih narokih, zaradi mene se ni nikoli zavlačevalo sodnih postopkov, se je pa že zgodilo, da je kazenski postopek zoper mene zastaral, ker, ne boste verjeli, okrožno sodišče v Ljubljani v šestih letih ni bilo sposobno razpisati niti ene sodne obravnave?!
V tem konkretnem primeru pa sem bil že itak 2x (!) oproščen na prvi stopnji, "manjkal" pa sem na obravnavi pred višjim sodiščem, ker zame udeležba ni bila obvezna. In to na tisti obravnavi, ki jo je sodišč
