Bog nam daj še duhovnikov s srcem, duhovnikov, ki sledijo Kristusu.....Martinov Čedermacov!
Gledala sem film, ki se me je dotaknil, pa niti ne s svojo zgodbo, pač pa so me ganili nekateri liki. Zanimivo je, da po nekaj dneh jasno vidim, da se me je posebej dotaknila vloga duhovnika, vloga, ki jo ima v nekem manjšem kraju zahodne Irske v nekem določenem obdobju duhovnik!
Ta vtis je tako močan, da se kar izmuzne osrednja filmska zgodba, tako da me je kar presenetilo, ko sem iskala na youtube posnetke iz filma, pa so me spomnili tudi na nekakšno vročo ljubezensko zgodbo med dvema poročenima osebama, med mlado Irko in britanskim častnikom.
Silne vtise so name naredila občutja ob tem, kako vas drži skupaj, kako vse leti na kup ob kakšnih dogodkih, kako imajo v marsičem ostra in stroga merila (kakšne "kurbe" obstajajo in so do različnih različno tolerantni), kako so enotni v boju proti Britancem (razen ...).
Neverjetno, kako so vsi vse vedeli. Kako je vsa vas sodelovala v noči s hudim neurjem, da rešijo z morja orožje - pomoč irskim upornikom, pa kako vsi podpirajo svoje upornike,
Hvala Branko, BVB
Na TV poslušam, kako neka gospa- predstavnica presajalnih programov, na vse pretege poudarja, kako so za porast raka krivi ljudje, ki nezdravo živijo in se ne odzivajo pozivom na presajalne teste- DORA, ZORA, SVIT.Delno se strinjam z njo. Je pa tudi res, da mnogi zdravniki ne odreagirajo pravilno ob sumu na rakaste tvorbe in da niso vedno krivi le pacienti. Zdaj ko je sedanja ministrica dala ven nov zakon, ki bo po žepu udaril zdravnike, ki bodo dali "neupravičene" napotitve, bo tega še več!Jaz sem bila namreč na mamografiji kjer je dr videla spremembe, a se ji ni zdelo, da je to to in me je šele čez 9!!! mesecev naročila na UZ kjer je bilo takoj po punkciji potrjeno, da imam karcinom zelo agresivne oblike in to netipni!! Torej vsakomesečni pregled dojk ne more nikakor odkriti takega karcinoma!Nikoli nisem kadila, nisem bila še pijana, res da imam prekomerno težo, a gospa na TV je še bolj pri sebi kot jaz! Sem imela pa vse življenje nezdravo delovno okolje, delo v več izmenah, nedelje
Na TV poslušam, kako neka gospa- predstavnica presajalnih programov, na vse pretege poudarja, kako so za porast raka krivi ljudje, ki nezdravo živijo in se ne odzivajo pozivom na presajalne teste- DORA, ZORA, SVIT.
Delno se strinjam z njo. Je pa tudi res, da mnogi zdravniki ne odreagirajo pravilno ob sumu na rakaste tvorbe in da niso vedno krivi le pacienti. Zdaj ko je sedanja ministrica dala ven nov zakon, ki bo po žepu udaril zdravnike, ki bodo dali "neupravičene" napotitve, bo tega še več!
Jaz sem bila namreč na mamografiji kjer je dr videla spremembe, a se ji ni zdelo, da je to to in me je šele čez 9!!! mesecev naročila na UZ kjer je bilo takoj
po punkciji potrjeno, da imam karcinom zelo agresivne oblike in to netipni!! Torej vsakomesečni pregled dojk ne more nikakor odkriti takega karcinoma!
Nikoli nisem kadila, nisem bila še pijana, res da imam prekomerno težo, a gospa na TV je še bolj pri sebi kot jaz! Sem imela pa vse življenje nezdravo delovno okolje, delo v več izmenah, nedelje
Ana, kako lepo si ga potolažila! BTB
"Ne maram Tomaža," pravi otrok. Vem, da je Tomaž prijatelj njegove mame. "Zakaj pa ne?" Moram malo potipati, se mi zdi. Navsezadnje so možne tudi kakšne hude stvari. "Saj je dober, kajne? In prijazen ... Se igra s teboj. Ti pomaga za šolo." "Ja, itak. Ampak pač ne morem imeti dveh očijev! To je čudno - imeti dva očija. Enega v nebesih in enega tukaj." "Tvoj pravi oči je umrl ..." Naenkrat se mi zdi beseda "umrl" enostavno prestrašna. "... je že v nebesih. Ampak mamin prijatelj je lahko tebi kot oči." "Saj ni prijatelj, zaljubljena sta!" "No, lepo! In če je ta človek do tebe dober, nadomešča tvojega očija. Tvoj pravi oči je pa v nebesih." "Ampak ne morem imeti dveh očijev!" "No, tudi Jezus je imel dva očija. Jožef, ki je skrbel zanj, ni bil njegov pravi oče, pa vendar lahko rečemo, da je bil pravi oči!" "O!" reče otrok. Vidim začudene oči. "Pa res." . . Ob tem pomislim, kako naraven občutek ima ta otrok, da ne more imeti dveh očetov, pa celo ob tem, ko je prvi že um
Ob pravem času, na pravem mestu, v pravem trenutku prav narediti.....težko. A z božjo pomočjo včasih le uspe, če se le pustimo voditi božji previdnosti! BTB Ana!
Del sreče v življenju ne izhaja iz bojevanja,
ampak iz tega, da se bitkam izognemo.
Mojstrski umik je že sam po sebi zmaga.
(Norman Vincent Peale)
-
-
Se strinjam, seveda, največkrat zapišem misli, s katerimi se strinjam ;)
(Včasih pa za izziv ;) )
In kaj je to: mojstrski umik?
Včasih ugotavljam, da pa se kakšen posameznik vse prevečkrat "mojstrsko" umakne. Tudi iz odnosa. Iz družine. Iz sodelovanja. Rep med noge in ga ni.
Kakšen se ne bojuje zaradi strahu - in ne zaradi poguma in razuma.
Včasih je to "mojstrsko umikanje" nekakšna strpnost. "Kaostrpnost."
No, del sreče vsekakor izhaja iz bojevanja, del pa iz umikanja bitkam :)
Mislim, da najbolj srečni in mirni ljudje niti ne razmišljajo o vsem tem. Mirno živijo, z vsemi danostmi ob njih - in je :)
Ana, težko je reči človeku, ki je živ, da ga ni.....to res lahko rečeš le neosnovanim, nepristnim strahovom.....Dejstvo je, da če te je nekdo močno in globoko prizadel čutiš ob njem vsaj nelagodje, če ne strah.
Večkrat se spomnim dogodka iz svojega otroštva:
Nekemu človeku je iz hleva pobegnil teliček. Mi otroci smo bili navdušeni pa smo dirjali za njim vsepovsod, gotovo smo ga s tem še bolj prepodili. Otroci z več domačij smo imeli to za veselico. Tekali smo okrog in se imeli za nadvse koristne (pa še drugega nam tedaj ni bilo treba delati).
Po dolgem času je teličkov gospodar vendar ujel telička ... in potem ga je zelo premlatil. Zelo.
Otroci smo onemeli.Ves smeh in prešernost sta v hipu izpuhtela.
No, ta teliček pravzaprav ni bil teliček, pač pa telička. In odrasla je v kravo. Kot otrok sem bila jaz precej domača pri marsikateri hiši okrog, še bolj pa v hlevih. In tudi v hlev, kjer je bila "doma" ta telička, sem večkrat prišla.
Ko sem bila enkrat v hlevu, je vstopil gospodar in krava, ki je zrasla iz tiste pobegle teličke, se je začela tresti.
Strah se je tako globoko zažrl vanjo.
Podobne izkušnje videvamo pri psih. Znanka mi je pripovedovala, da je njena družina sprejela iz zavetišča ne
Žal res le peščica ljudi še piše pisma in kartice. Jaz vsako leto za praznike napišem preko trideset voščilnic, nazaj jih dobim pol manj, za veliko noč še toliko ne......Glede delavke na pošti pa, ni se ji treba bati za službo, saj na pošti sedaj prodajajo kramo, pisemsko ovojnico pa že težko dobiš....žal...
Kdaj ste nazadnje na roke, s peresom ali kemikom, napisali kartico, razglednico, pismo?
Pred kratkim sem na neki pošti nabirala kartice, da jih pišem nekaterim ljudem, in sem kar težko našla primerne prizore na karticah. Vprašala sem poštarco, če je to vse, kar imajo.
Ja, vse.
Seveda dodam, da v teh časih ne grejo te stvari v promet ... vse več ljudi ne piše več ročno in ne pošilja svojih pošiljk po pošti. Tudi jaz ne. Skoraj ne.
Prav tako mnogi plačajo svoje račune, položnice preko računalnika ali pa banke.
Tako me je kar zabolelo, ko je poštarca z nekoliko grenkim nasmehom rekla: "Kmalu nas ne bo nihče več potreboval."
No, nabrala sem prizore z živalmi za majhne otroke in eno staro gospo pa še razglednico kraja za nekega gospoda, plačala in odšla.
Tisti grenak nasmeh mi je pa kar ostal v srcu ...
No, kasneje sem nekaj kartic napisala in hotela oddati v nabiranik v enem bližnjem kraju, pa nabiralnika nisem našla. No, nič hudega, sem pač pot podaljšala, čas sem imela, moj štirinožni
Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in namesto reklam prebrali moje razmišljanje :) BVB
V novomeški kavarni imajo na terasi ograjo, kjer visi tabla, na kateri se izmenjujejo zanimive misli. Ta teden piše na njej tako nekako, nisem si zapomnila dobesedno, pomen pa je takšen: " Glede na reklame imajo ljudje v naši državi tri največje probleme: Prhljaj, madeži in menstruacija!
Ko sem prebrala to ugotovitev, sem se spomnila na svoje občutke, ko med programom na televiziji, začnejo predvajati reklame in ponujajo stvari, brez katerih po mnenju TV marketinga, ne moremo preživeti.
Zanimivo je, da moški ne more biti neustrašen, če se ne naspreja z dezodorantom Old spice.....da imajo prav vsi prhljaj, če ne perejo lase z Head and Shoulders šamponom.....da so moški, po videzu sodeč že pri štiridesetih, še vedno v strahu pred mamo, ki jih kliče, kako perejo perilo, ki ga je potrebno prati le z Dash praškom.....
Zdi se mi, da nas te reklame prav poneumljajo in če se le da, se jim izognem. Že sicer TV zelo malo gledam a že tisto malo kar vidim, je več kot dovolj, da me je pripeljalo
Lepo da so nekateri še vedno za hec razpoloženi ;)
V novomeški kavarni imajo na terasi ograjo, kjer visi tabla, na kateri se izmenjujejo zanimive misli. Ta teden piše na njej tako nekako, nisem si zapomnila dobesedno, pomen pa je takšen: " Glede na reklame imajo ljudje v naši državi tri največje probleme: Prhljaj, madeži in menstruacija!
Ko sem prebrala to ugotovitev, sem se spomnila na svoje občutke, ko med programom na televiziji, začnejo predvajati reklame in ponujajo stvari, brez katerih po mnenju TV marketinga, ne moremo preživeti.
Zanimivo je, da moški ne more biti neustrašen, če se ne naspreja z dezodorantom Old spice.....da imajo prav vsi prhljaj, če ne perejo lase z Head and Shoulders šamponom.....da so moški, po videzu sodeč že pri štiridesetih, še vedno v strahu pred mamo, ki jih kliče, kako perejo perilo, ki ga je potrebno prati le z Dash praškom.....
Zdi se mi, da nas te reklame prav poneumljajo in če se le da, se jim izognem. Že sicer TV zelo malo gledam a že tisto malo kar vidim, je več kot dovolj, da me je pripeljalo
V novomeški kavarni imajo na terasi ograjo, kjer visi tabla, na kateri se izmenjujejo zanimive misli. Ta teden piše na njej tako nekako, nisem si zapomnila dobesedno, pomen pa je takšen: " Glede na reklame imajo ljudje v naši državi tri največje probleme: Prhljaj, madeži in menstruacija!
Ko sem prebrala to ugotovitev, sem se spomnila na svoje občutke, ko med programom na televiziji, začnejo predvajati reklame in ponujajo stvari, brez katerih po mnenju TV marketinga, ne moremo preživeti.
Zanimivo je, da moški ne more biti neustrašen, če se ne naspreja z dezodorantom Old spice.....da imajo prav vsi prhljaj, če ne perejo lase z Head and Shoulders šamponom.....da so moški, po videzu sodeč že pri štiridesetih, še vedno v strahu pred mamo, ki jih kliče, kako perejo perilo, ki ga je potrebno prati le z Dash praškom.....
Zdi se mi, da nas te reklame prav poneumljajo in če se le da, se jim izognem. Že sicer TV zelo malo gledam a že tisto malo kar vidim, je več kot dovolj, da me je pripeljalo