Soočanje z realnostjo

V državah z visoko precepljenostjo vlada panika. Večja kot je precepljenost, večja je poprečna obolevnost za kovidom-19 in večji je problem z novimi sevi, ki so vedno bolj nalezljivi. Še bolj jih bega dodatni paradoks, saj imajo cepljeni posamezniki, če zbolijo, manj simptomov in na videz blažji potek bolezni (“blažji kovid-19”), a večjo umrljivost. Zdravstvenim oblastem ni nič več jasno.

Zato ker ne poslušajo neodvisnih strokovnjakov.

Kot se spomnite, sem v letošnjem marcu napisala blog Lep pozdrav iz Absurdistana in opozorila na posnetek, kjer je angleški zdravnik dr. Phillip McMillan intervjuval mednarodnega strokovnjaka Geerta Vanden Bosscha – belgijskega vakcinologa, ki se že praktično vse življenje ukvarja z razvijanjem novih cepiv. Bossche je javno posvaril zdravstvene oblasti po svetu, da je cepljenje proti kovidu-19 sredi pandemije velika strokovna napaka in napovedal večino dogodkov, ki smo jim sedaj priča. V resnici niso dogodki prav nič presenetljivi in paradoksalni, če se le poglobimo v zakonitosti imunologije, virologije, epidemiologije in vakcinologije.

Pred 14 dnevi je dr. McMillan naredil korak naprej in je hkrati intervjuval ameriškega zdravnika dr. Roberta Malona, ki je razvil tehnologijo mRNK cepiv in Geerta Vanden Bosscha. Njuna predstavitev problematike je bila vrhunska in si jo lahko ogledate na tej povezavi.

Ker je intervju dolg skoraj dve uri in je seveda v angleščini, poleg tega pa je zelo strokoven, bom poskušala napisati krajši povzetek.

Na začetku samo opazka. Zdravstvene oblasti vlečejo napačne poteze že od začetka pandemije in s tem nadaljujejo še naprej. Že zapiranje držav je naredilo veliko škode in pustilo za seboj veliko mrtvih, dogajanje okoli “cepljenja” proti kovidu-19 pa ima še bolj tragične posledice za večji delež prebivalstva.

Oblasti lahko zavajajo ljudi predvsem zato, ker povprečni Zemljan ne pozna osnovnih principov imunologije, mikrobiologije in epidemiologije. Ne pozna podatkov, kako virus okuži človeka, kako se v njem razmnožuje in kako se človekov imunski sistem odzove na virusno infekcijo. Ne pozna izrazov niti njihovega pomena, kot je divji sev, selekcijski pritisk na populacijo virusov, virulentnost, infektivnost itd. Zato težko oceni resničnost zgodbe okoli pandemije, ki jo prodajajo mediji. Kot prvo povprečen Zemljan sploh ne pomisli, da je del resničnostnega šova in sploh ne pomisli, da mu oblasti lažejo. Kot drugo pa ima zelo malo ljudi možnost, da bi preverili resničnost uradnih trditev. V tem resničnostnem šovu, ki mu pravimo pandemija kovida-19, so strokovnjaki in znanstveniki iz področja medicine tisti, ki so razkrinkali laži in zavajanja oblasti po svetu. Taka znanstvenika sta tudi Robert Malone in Geert Vanden Bossche. Znanstvenika s hrbtenico, pogumom in etičnimi načeli. Oglejmo si, na kaj sta opozorila.

Oba sta zelo zaskrbljena zaradi neznanstvenega pristopa oblasti do reševanja pandemije v večini držav. Čeprav se v profesionalnem življenju veliko ukvarjata z imunologijo in konkretno s cepivi, nista brezglava zagovornika cepljenja za vsako ceno. Po njuni oceni dejanja tistih, ki sprejemajo zdravstvene odločitve in smernice, kažejo na to, da so popolnoma izgubljeni. Vlečejo neracionalne in neznanstvene poteze samo zato, da bi bilo videti, da nekaj ukrepajo. A na žalost napačnim odločitvam sledi še več napačnih odločitev. Zato pišeta odprta pisma in pozive, opozarjata pristojne agencije v svojih državah, snemata intervjuje, a zaenkrat njun trud ni obrodil sadov. Na našo veliko škodo.

Za začetek nekaj dejstev o kovidu-19 in “cepljenju” proti tej bolezni, ki sta jih izpostavila:

• originalni sev virusa SARS-Cov-2 je bolj ali manj neškodljiv, ker otroci in mladostniki redko zbolevajo oziroma v primeru infekcije nimajo težkih obolenj in izjemno redke zaplete;
• bolezen je resnični problem le pri starejših ljudeh, ki imajo že nekompetenten imunski sistem in veliko kroničnih bolezni oz. bolezenskih stanj (visok krvni tlak, diabetes, debelost itd.);
• prebolevniki razvijejo po infekciji robustno in dolgoročno imunost, saj se tvorijo spominske T celice;
• trenutna cepiva imajo slabo učinkovitost, predvsem zaradi novih sevov. Vsi novi sevi so odporni na vsa trenutna cepiva, ki sprožijo le nastanek protiteles proti S (Spike) beljakovini na virusni ovojnici. Trenutna ocena učinkovitosti je od 39-45%, a se še vedno hitro zmanjšuje.

Problematika nastajanja novih sevov oziroma različic virusa SARS-Cov-2

Virus SARS-Cov-2 je RNK virus (njegov genetski material je v obliki RNK in ne DNK kot pri ljudeh). RNK virusi so že sami po sebi izjemno spremenljivi in hitro mutirajo. Hitro so se sposobni prilagajati gostiteljem (to smo mi) in se hitro odzivajo na spremembe v populaciji. Če se srečujejo z enim in istim imunskim odzivom pri veliko gostititeljih, kar se pri cepljenih osebah dogaja, se bodo hitro razvili odporni sevi, ki se bodo tovrstnemu imunskemu odzivu izognili. To se strokovno imenuje selekcijski pritisk v populaciji virusov. Ker vsa cepiva, ki so v trenutno v uporabi, spodbujajo zgolj nastanek protiteles proti S beljakovini, v populaciji virusov preživijo tisti, ki so sposobni okužiti in se razmnoževati tudi v osebah, ki so zaradi cepljenja programirani, da se pri stiku s tem korona virusom odzivajo s tvorbo enih in istih protiteles proti S beljakovini. Tako se rodijo novi sevi, ki so bolj nalezljivi (infektivni) in bolj sposobni razmnoževanja v gostiteljskih celicah. Teoretično so lahko tudi bolj virulentni (patogeni), kar pomeni, da povzročajo hujše oblike bolezni. Eksplozija novih sevov je neposredna posledica množičnega cepljenja.

Bossche je problematiko nazorno razložil s pomočjo spodnje sheme. V visoko precepljenih populacijah gre imunska selekcija v smeri sevov, ki na ovojnici nimajo S beljakovine, ali pa je ta zelo spremenjena, ker ima cepljena populacije le protitelesa proti S beljakovini. Temu strokovno rečemo, da imajo selektivni imunski odgovor. Na daljši rok (nekaj mesecev) v taki populaciji ne krožijo več virusi originalnega Wuhan seva, ampak samo še bolj nalezljivi sevi, ker so le-ti edini, ki so preživeli prehod skozi gostiteljske celice in se izločili v okolje. Saj veste, močni in prilagodljivi v naravi preživijo.

Nasprotno ima necepljena populacija zelo neselektiven imunski odgovor in s tem veliko diverziteto imunskega odgovora. Ta del populacije ima že sam po sebi veliko pestrost: to so prebolevniki z dolgoročno imunostjo, osebe, ki še niso prebolele kovida-19 in osebe z naravno imunostjo (predvsem otroci in mladostniki). Njihov imunski odziv je popolnoma drugačen; njihov imunski sistem se odzove s tvorbo protiteles, ki prepoznajo zelo različne antigene (tujke) na površini virusov. V tem primeru je selekcijski pritisk za tvorbo novih sevov bistveno manjši in v taki populaciji se ohranja tudi originalni Wuhan sev.

Torej, če je cepljenih ljudi v populaciji malo (ki omogočajo nastanek bolj nalezljivih sevov), ni večjega problema. Če pa je cepljenih ljudi veliko, nastane velik problem, ker zaradi množičnega cepljenja postanejo bolj nalezljivi sevi prevladujoči. Ti sevi so se sposobni v celicah cepljenih oseb bolj razmnoževati, saj se ne srečajo s pravim imunskim odzivom. Zato imajo cepljene osebe bistveno večjo virusno bremenitev kot necepljene. To dejstvo nas popelje do naslednje tragične posledice.

Cepljene osebe postanejo superprenašalci

Zaradi večje virusne obremenitve pri cepljenih osebah (več virusov se je uspelo razmnožiti v telesu in tudi zapustiti telo) je v populaciji veliko večje število virusov, ki krožijo. S tem se poveča verjetnost, da bodo prišli v stik z osebami, ki so dovzetne za infekcijo. Zaradi prepričanja, da so cepljene osebe zaščitene pred infekcijo (kar proizvajalci cepiv nikoli niso trdili!), se je večina držav odločila, da bodo zaščitne ukrepe močno opustile in cepljeni nimajo praktično nobenih družbenih omejitev več. Cepljeni imajo tako lažni občutek varnosti in postajajo vedno bolj neprevidni pri stiku z drugimi, tudi ranljivimi. Tako prenašajo bolj nalezljive seve na neimune posameznike (necepljene in cepljene). Izbruhi bolezni so zato pogostejši, kar pomeni v poprečju večja incidenca kovida-19. Četrti val je povzročila neznanstvena in napačna zdravstvena politika! Če povzamem, obolevnost v visoko precepljenih populacijah je videti takole, kot je primer v Veliki Britaniji:

Kot se na grafu lepo vidi, je sedaj, ko so v Veliki Britaniji cepili več kot 70% populacije, poprečna obolevnost visoka. Daleč večja kot na začetku pandemije spomladi 2020, ko so med ljudmi sprožali paniko, zapirali državo in obljubljali, da bo v 14 dneh vsega konec.

V tej situaciji je najslabše, kar lahko naredite, da nadaljujete z množičnim cepljenjem in da začnete cepiti tudi nerizične skupine, mladostnike in otroke. V bistvu bi morali ravnati ravno obratno. Populacijo cepljenih bi morali “razredčiti” s čim večjim številom necepljenih oseb. Kar je seveda sedaj neizvedljivo, saj ni pričakovati, da bo prišlo do baby-booma. Zato bi morale oblasti razmišljati v smeri, kako bodo zavarovale ranljive posameznike na individualni osnovi, saj ima vsak različne življenjske okoliščine.

Na koncu sta znanstvenika razložila tudi to, da je cepljenje prebolevnikov huda strokovna napaka, saj pridobljeno dolgoročno imunost po bolezni cepljenje v resnici “zmede”. S cepivom imunski sistem prebolevnikov programiramo, da zmanjša odgovor T celic (limfocitov) in s tem robustni odgovor imunskega sistema ob ponovnem kontaktu z virusom SARS-Cov-2. Torej jih oropajo za že pridobljeno imunost!

Če povzamem, cepljenje ne prinaša čredne imunosti, le-to prinaša zgolj prebolevanje bolezni. Cepljeni, necepljeni, stari, mladi, imuni, neimuni, na koncu bomo praktično vsi morali preboleti to bolezen. To je naša realnost.