Odprto pismo

Vlada RS
G. Janez Janša, predsednik vlade RS
G. Janez Poklukar, dr. med., minister za zdravje
G. Milan Krek, dr. med., NIJZ
JAZMP
Poslanci v parlamentu
Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS)
Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)
Zdravniki in ostali znanstveniki
Prebivalci RS

6. november 2021

Na osnovi dejstev, da:

1. COVID-19 za otroke in mladostnike ni nevarna bolezen,
2. otroci niso superprenašalci virusa (1),
3. so mRNA in vektorska cepiva v tretji fazi kliničnih raziskav in (morebitnih) srednjeročnih in dolgoročnih zapletov po cepljenju še ne poznamo,
4. je njihova natančna sestava poslovna skrivnost,
5. niso bile opravljane študije genotoksičnosti in kancerogenosti, kljub navajanju potencialno kancerogene substance v mRNA cepivu,
6. gre pri tehnologiji mRNA in vektorskih cepiv za gensko terapijo in prvo masovno dajanje takšne terapije v zgodovini človeštva, ki nikoli do sedaj ni bila odobrena v preventivne namene, niti za manjše število ljudi, kaj šele za masovno uporabo,
7. imajo ‘cepiva’ le pogojno dovoljenje za promet,
8. proizvajalci mRNA in vektorskih cepiv ne nosijo kazenske in odškodninske odgovornosti za potencialne zaplete po cepljenju, ki imajo za posledico smrt ali trajno škodo,
9. tudi država in zdravstveni sistem nimata odgovornosti za potencialne zaplete po cepljenju, ki imajo za posledico smrt ali trajno škodo,
10. narašča število prijav smrti in hudih neželenih učinkov po cepljenju z mRNA in vektorskimi cepivi in
11. da je učinkovitost COVID-19 ‘cepiv’ za preprečitev okužbe in prenosa bolezni nezadostna za ustavitev epidemije

člani Iniciative slovenskih zdravnikov

POZIVAMO K TAKOJŠNJI USTAVITVI CEPLJENJA OTROK IN MLADOSTNIKOV S COVID-19 CEPIVI v Sloveniji!

To je poziv zdravnikov, ki ZA ljudi želijo varen medicinski produkt, saj je eno od temeljnih poslanstev zdravništva – predvsem ne škoditi!

Osnovne predpostavke za uspešno cepilno kampanjo so, da je cepivo varno (tudi na daljši rok), potrebno za določeno populacijo in učinkovito. COVID-19 cepiva glede otrok ne izpolnjujejo nobene od njih. Ker je učinkovitost ‘cepiv’ za preprečevanje in prenos okužb z virusom SARS-CoV-2 nizka, čredne imunosti proti COVID-19 s cepljenjem ni mogoče doseči.

1. Potreba COVID-19 ‘cepiv’ za otroke

COVID-19 ni otroška bolezen. Otroci ne potrebujejo cepljenja, da bi bili zaščiteni pred boleznijo. Zdravi otroci imajo odlično imunost. Bolezen COVID-19 jih ne ogroža. V Sloveniji zaradi okužbe s SARS-CoV-2 virusom ni umrl noben otrok (slika 1). Večinoma (do 80 %) otrokom stik s tem virusom ne povzroča težav in zanj ne vedo (so asimptomatski), ali pa zbolijo le z blagimi težavami. Po tako pridobljeni naravni imunosti otroci prispevajo k čredni imunosti.

Možen je sicer težji potek bolezni v obliki večorganskega vnetnega sindroma (VVS ali MIS – Multisystem Inflammatory Syndrome), ki lahko ogrozi življenje, vendar je zelo redek. Po podatkih iz strokovne literature je bil prisoten pri 316 osebah na milijon okuženih s SARS-CoV-2 virusom v skupini mlajših od 21 let (2). Ta sindrom se lahko pojavlja tudi pri drugih virusnih okužbah in ni specifičen samo za bolezen COVID-19.

EMA od septembra 2021 ocenjuje, ali obstaja tveganje za VVS (MIS) po cepljenju s COVID-19 cepivi(3), kar je v septembru JAZMP navedla tudi na svoji spletni strani, vendar o tem tako s strani JAZMP kot odločevalske stroke do 3. 11 2021 ni bilo podanih informacij in opozoril zdravstvenemu osebju in javnosti. VVS so najprej opazili pri otrocih, ki so bili cepljeni s Pfizer cepivom.

Ameriški FDAv svojih navodilih (20. oktober 2021, stran 22, 4) obvezuje (mandatory) izvajalce cepljenja, da poročajo o vseh morebitnih napakah pri cepljenju, o vseh resnih stranskih učinkih, o primerih VVS (MIS) pri odraslih in otrocih, o potrebah po bolnišničnem zdravljenju in o smrtih (angl. fatal cases) zaradi bolezni COVID-19, ki so sledili cepljenju s cepivom proizvajalca Pfizer.

Ameriški CDC je februarja 2021 navedel, da je v starostni skupini 0 do 19 let verjetnost, da otroci okužbo preživijo 99.997 %. Marca 2021 je CDC dodatno navedel, da je v starostni skupini 0 do 17 let stopnja smrtnosti okuženih s SARS-CoV-2 virusom (IFR – Infection Fatality Rate) 6 (šest) otrok na 1 milijon okuženih otrok (oz. preživi 99.999 % okuženih otrok!) ob bazičnem reprodukcijskem številu R0 2.0 (tabela 1, 5). EMA navaja, da je imunski odziv na cepivo v starostni skupini 12 do 15 let primerljiv z odzivom oseb starih 16 do 25 let (6). Imunski odziv so ocenili z merjenjem nivoja protiteles proti SARS-CoV-2.

FDA navaja, da odobritev COVID ‘cepiv’, ki imajo pogojno dovoljenje za promet, v starostni skupini 12 do 17 let temelji na podatkih o varnosti in učinkovitosti iz omenjene starostne skupine ter iz raziskav na odrasli populaciji (stran 37, razdelek 11.3, 4). Če upoštevamo navedbe FDA, da v odzivu omenjene skupine otrok ni razlik glede na odrasle in pogledamo uradni EPAR proizvajalca z vidika statistike, je iz registracijske raziskave na odraslih pričakovati, da na 10.000 cepljenih umre približno 1 oseba (EPAR, tabela 17, stran 104, 7). Če podatek prenesemo na otroke, bi to pomenilo okoli 100 smrti na 1 milijon cepljenih otrok, kar je znatno več od uradno priznanih smrti na milijon otrok, okuženih s s SARS-CoV-2 virusom: 6 smrti na 1 milijon okuženih ob R0 2.0 oz. po najhujšem možnem scenariju 80 smrti na 1 milijon okuženih otrok ob R0 4.0 (tabela 1, 5).

Reprodukcijsko število za Slovenijo je mnogo nižje in nikoli ni doseglo R0 4.0. Na dan 3.11.2021 je bil po navedbah IJS Ro 1.2. Teoretično bi/bo zaradi cepljenja otrok s COVID-19 cepivi umrlo bistveno več otrok, kot zaradi bolezni same. Zakaj bi cepili otroke?

Slika 1. Prikaz smrti zaradi bolezni COVID-19 po starosti. (Vir: COVID-19 Sledilnik)

2. Učinkovitost

2.1. Registracijska raziskava za Pfizer navaja 95 % učinkovitost cepiva. Pri tem se uporablja statistični pojem, ki navaja relativno zmanjšanje tveganja (RRR – relative risk reduction), kar lahko na nepoznavalca deluje zelo zavajajoče. Če pogledamo podatke z zornega kota absolutnega zmanjšanja tveganja (ARR – absolute risk reduction) ugotovimo, da rezultati niso tako impresivni. V skupini necepljenih (EPAR, tabela, stran 89, 7) je namreč zbolelo 0.884 % (162/18325) oseb, v skupini cepljenih pa 0.044 % (8/18198) oseb. Razlika v obolevnosti med necepljenimi in cepljenimi, izražena z absolutnim tveganjem (ARR) je bila vsega 0.84 %. Z drugimi besedami, cepljeni so zbolevali za 0.84 % manj kot necepljeni. Glede na vse do sedaj poznane stranske učinke COVID-19 cepiv in tiste, ki so v fazi opazovanja, je zato smiselnost cepljenja otrok in mladostnikov še toliko bolj vprašljiva.

Razširjeno dovoljenje za začasno uporabo cepiva za otroke med 12 in 15 let (stran 30, 4, Adolescents 12 Through 15 Years of Age, prvi odstavek) je bilo podano na osnovi registracijske raziskave za odrasle in dodatne raziskave, ki je vključila 2260 otrok v starosti 12 do 15 let (1131 v skupini prejemnikov cepiva, 1129 prejemnikov placeba). Vključuje podatke o stranskih učinkih do 13. marca 2021 (cutoff date) za vsega 660 cepljenih otrok, ki so bili opazovani najmanj 2 meseca po prejemu drugega odmerka cepiva. FDA je cepivo odobrila 10. maja 2021, tako da dovoljenje ni vsebovalo podatkov za preostalih 471 cepljenih otrok. V posodobljenem začasnem dovoljenju (20. oktober 2021) je iz tabel 5 in 6 (stran 30-31, 4) razvidno, da v skupini cepljenih otrok drugega odmerka cepiva ni prejelo 30 otrok (2.6 %). Razlogi za opustitev drugega odmerka cepiva pri teh otrocih niso navedeni. To je za raziskavo, ki vključuje nov produkt in otroke (!) strokovno nesprejemljivo! Vsak odgovoren zdravnik in znanstvenik bi se ob tem podatku moral vprašati, kaj je bil razlog, da otroci niso prejeli drugega odmerka ‘cepiva’; so imeli morda (pre-hude) stranske učinke? Podatek proizvajalcu mora biti poznan, iz registracijske raziskave pa ni razviden.

2.2. 26. oktobra 2021 je VRBPAC (svetovalni odbor za cepiva in sorodne biološke produkte pri FDA), podal pozitivno mnenje za uporabo Pfizerjevega cepiva za otroke v starosti 5 do 11 let. To se je zgodilo kljub močnim ugovorom mnogih znanstvenikov in zdravnikov, ki so prisostvovali razpravi. 3 dni kasneje je FDA izdal začasno dovoljenje (EUA) za uporabo Pfizer cepiva za otroke v starosti 5 do 11 let. Iz obvestila FDA je razbrati: proizvajalec je v raziskavo vključil več kot 4600 otrok, razdeljenih v 2 skupini; prvo skupino otrok je opazoval najmanj 2 meseca po 2. odmerku, mediana opazovanja otrok v drugi skupini je bila je vsega 2,4 tedna po 2. odmerku cepiva, imunski odgovor 264 otrok je bil primerljiv z osebami v starosti 16 do 25 let, učinkovitost je proizvajalec ocenil na osnovi raziskave, ki je vključila 1305 cepljenih in 663 necepljenih otrok (kontrolna skupina). Cepljeni so prejeli tretjino odmerka, ki se sedaj uporablja za populacijo 12 let in več. V skupini cepljenih so zboleli 3 otroci, v skupini necepljenih (kontrola) 16 otrok; skupaj 0.96 % otrok. Podatki se nanašajo na zbolevanje v obdobju 7 ali več dni po prejemu drugega odmerka cepiva (otroci niso potrebovali bolnišničnega zdravljenja in nihče ni umrl). Zmanjšanje absolutnega tveganja (ARR) je bilo 0,0219 oz. v skupini cepljenih je zbolelo 2.2 % manj otrok v primerjavi s skupino necepljenih (stran 62, tabela 13). Proizvajalec je navedel, da je število udeležencev raziskave premajhno, da bi lahko zaznala potencialno tveganje za razvoj miokarditisa, povezanega s cepljenjem. S tem se strinjamo! FDA navaja, da morajo proizvajalec in izvajalci cepljenja sporočati vse resne stranske učinke, vse primere VVS (MIS) in bolezni COVID-19, ki bi pri cepljenih otrocih privedli do hospitalizacije ali smrti. Kljub dejstvu, da je mio/perikarditis uvrščen na seznam stranskih učinkov cepiva in se pri vseh COVID-19 cepivih raziskuje povezava z VVS, je FDA podal mnenje, da so koristi cepljenja otrok večje od stranskih učinkov, ki bi jih otroci lahko utrpeli zaradi cepiva.

Mnogi zdravniki in znanstveniki se sprašujejo na osnovi katerih podatkov se je FDA dokopala do takšne ugotovitve? Kardiolog prof. McCullough, je konec septembra 2021 v časopisu Current problems in cardiology objavil poročilo o pojavnosti miokarditisa v povezavi s COVID-19 cepivi. Kot vir podatkov je uporabil podatkovno bazo VAERS. Ugotovil je, da je poročanje o miokarditisih pogostejše v mlajši populaciji v starosti 13 do 23 let; v 80 % je šlo za moški spol. V 8 tednih od začetka uporabe COVID-19 cepiv pri 12 do 15 let starih otrocih, je bila pojavnost miokarditisa v omenjeni starostni skupini cepljenih otrok 19-krat višja od poznanega izhodiščnega tveganja za pojav miokarditisa med otroki te starostne skupine.

Regulatorji odobritev cepiva za otroke utemeljujejo z željo po njihovi zaščiti pred hudim potekom bolezni v obliki VVS (MIS). Vendar po drugi strani isti regulatorji že nekaj časa opazujejo povezavo med VVS (MIS) in uporabo COVID-19 cepiv.

3. Varnost

3.1. Kratkoročna varnost

3.1.1. Uradni podatki o prijavljenih stranskih učinkih COVID-19 cepiv prikazujejo številke, ob katerih bi morali ustaviti cepljenje in raziskati, kaj se dogaja; kljub temu, da gre za prijave, ki same po sebi še ne dokazujejo vzročno – posledične povezave med cepivi in stranskimi učinki!

A. VAERS (do 22. oktobra 2021) – podatkovna baza v ZDA.Soupravljata jo CDC in FDA; tedensko poročanje

V ZDA je do 18. maja 2021 COVID-19 cepivo v starostni skupini 12 do 15 let prejelo več kot pol milijona otrok (8). VAERS (Vaccine Adverse Event Reporting System) podatkovna baza je nastala leta 1990. Ocenjeno je bilo, da je v to bazo prijavljenih le 1 % vseh stranskih učinkov cepiv (stran 6, 9). Od 14. decembra 2020 do 15. oktobra 2021 je bilo skupno prijavljenih 970.385 stranskih učinkov, 17.128 smrti in 26.199 primerov trajne okvare, ki naj bi bili povezani s COVID ‘cepivi’. V skupini otrok starih do 17 let je bilo prijavljenih 23 smrti, 2 od njih samomor po cepljenju. Novo poročilo z dne 22. oktober 2021 poroča o dodatnih 491 smrtih in 23.808 stranskih učinkih, za katere se sumi, da bi lahko bili povezani z uporabo COVID ‘cepiv’.

Slika 2. VAERS podatkovna baza. Podatki do 15. oktobra 2021 za COVID-19 cepiva.

Slika 3. VAERS podatkovna baza. Podatki do 15. oktobra 2021. Prijava 23. smrtnih primerov v starostni skupini do 17 let, domnevno povezanih s COVID-19 cepivi.

Slika 4. Prikaz izpisa dveh prijavljenih primerov. (Vir: VAERS podatkovna baza)

B. EUDRAVIGILLANCE(do 30. septembra 2021) – podkovna baza Evropske agencije za zdravila (EMA) – izdaja mesečna poročila o varnosti COVID cepiv

ProizvajalecŠtevilo smrtiŠtevilo stranskih učinkovŠtevilo odmerkov (MIO)Število smrti/1 MIO

Pfizer

Moderna

AstraZeneca

Janssen

Glede na raziskavo (stran 6, 9) o številu poročanj stranskih učinkov v VAERS bazo (1 %), je možno pričakovati, da je tudi v ta sistem prijavljeno manj stranskih učinkov od dejanskega števila dogodkov

C. YELLOW CARD(do 20. oktobra 2021) – sistem poročanja za Veliko Britanijo; tedensko poročanje

• število prijav stranskih učinkov: 3 – 6/1000 odmerkov
• število prijav smrti, ki so sledile kratek čas (časovno obdobje ni definirano) po cepljenju (tabela)

Pfizer

AstraZeneca

Moderna

nepoznan

3.1.2. V Evropi je EMA odobrila Pfizerjevo cepivo za otroke, stare 12 do 15 let, maja 2021 in cepivo Moderna za otroke, stare 12 do 17 let, junija 2021. V mnogih evropskih državah so pričeli s cepljenjem otrok starejših od 12 let (10).

Slika 5. Delež otrok starih 12 do 18 let, cepljenih z enim odmerkom v večjih evropskih državah (10).

Odstotek polno cepljenih otrok, starejših od 12 let, do konca septembra 2021, po državah (10): Velika Britanija 25.8 %, Francija 56.0 %, Italija 44.9 %, Španija 58.4 %, Nemčija 25.8 %, Švica 21.5 %. Na Švedskem so odobrili cepljenje starejšim od 16 let, za starostno skupino 12 do 15 let pa le, če sodijo v skupino z visokim tveganjem.

Skandinavske države so ustavile cepljenje s cepivom Moderne za osebe, ki so rojene leta 1991 in kasneje; opažali so večjo pojavnost vnetja srčne mišice in osrčnika v primerjavi s Pfizerjevim cepivom, kar niti ni tako presenetljivo, če se spomnimo, da ‘cepivo’ Moderne vsebuje vsaj 3x več aktivne substance.

3.1.3. Neželeni stranski učinki

Glede na to, da je bilo začasno dovoljenje za cepljenje otrok v starosti 12 do 15 let odobreno predvsem na osnovi podatkov iz glavne registracijske raziskave (ki je vključevala odrasle osebe), je nujno opozoriti na opažanja v zvezi s stranskimi učinki, ki se nanašajo tudi na odrasle.

EMA izdaja mesečna poročila o stranskih učinkih COVID cepiv. V njih so navedeni že potrjeni stranski učinki, kot tudi tisti, katerih vzročno-posledična povezava s cepivi se še raziskuje/opazuje.

A. POTRJENI STRANSKI UČINKI KOVID CEPIV (EMA, do vključno 29. oktober 2021)

* izpuščaj, pruritus, urtikarija, angioedem
** imunsko pogojen
*** opazovanje od 29.10.2021
++ objava PRAC (EMA) – 6. oktober 2021
OP – v postopku opazovanja

B. STRANSKI UČINKI V POSTOPKU OPAZOVANJA (OP) (mesec/2021, začetka opazovanja)

+ oktober

Ameriški FDA je že oktobra 2020 objavil osnutek/delovni list s seznamom (stran 17) več kot 20 možnih neželenih stranskih učinkov COVID-19 cepiv. Večina teh (tako ali drugače poimenovanih) je po 10 mesecih od začetka cepljenja že na seznamu uradno priznanih stranskih učinkov ali pa v fazi opazovanja (npr. večsistemski vnetni sindrom -VVS, angl. MIS, od septembra 2021!). Med njimi so navedeni tudi nekateri zelo hudi, lahko tudi usodni stranski učinki!

Slika 6. Delovni list možnih stranskih učinkov COVID ‘cepiv’. (Vir: FDA, oktober 2020)

Zdravniki in znanstveniki po svetu raziskujejo možne patofiziološke mehanizme, ki bi lahko sodelovali pri nastanku stranskih učinkov COVID-19 cepiv. Poleg imunoloških mehanizmov nekateri vse bolj opozarjajo na možnost biološke aktivnosti S-proteina (ki ga proizvedejo človeške celice po vnosu COVID-19 cepiva). Razprave so se še bolj intenzivirale ob spoznanju, da je vse več uradno priznanih stranskih učinkov COVID-19 cepiv podobnih bolezenskim znakom kovida; nekateri so celo še bolj potencirani.

3.1.4. S-protein – ali sodeluje pri nastanku stranskih učinkov COVID-19 cepiv?

Vsa COVID-19 cepiva, ki se uporabljajo v Sloveniji, vnesejo v telo cepljenega informacijo (genski zapis), na osnovi katere njegove celice proizvedejo beljakovino, imenovano S-protein (spike, protein bodice). Ta se potem izrazi na površini celic kjer ga prepoznajo imunske celice, ki poskrbijo tako za nastanek protiteles kot spominskih celic (celična imunost), ki naj bi ob ponovnem stiku z virusom SARS-CoV-2 omogočile hiter odziv imunskega sistema.

S-protein se nahaja tudi na površini virusa SARS-CoV-2 in je ključen za vstop virusa v celice. Vstopi lahko v tiste človeške celice, ki imajo na svoji površini beljakovino (protein), imenovano ACE2 receptor, ki predstavlja za virus ‘info točko’ (in vstopno mesto), ki ga informira kje v telesu človeka obstaja možnost dostopa do celične infrastrukture, ki jo bo uporabil za svoje razmnoževanje (in s tem škodovanje človeku). Vstopna mesta za virus (ACE2 receptorji) se nahajajo v mnogih človeških organih in tkivih (pljuča, srce, krvne žile, ledvice, nadledvične žleze, jetra, prebavila, moda, trombociti itd). Tudi zaradi tega je klinična slika bolezni COVID-19 lahko zelo pestra.

ACE2 receptorji imajo v človeškem telesu pomembno vlogo; so vitalni element biokemične poti, imenovane RAAS (angl. Renin-angiotensin-aldosterone system) in uravnavajo delovanje hormona, imenovanega angiotenzin 2. Le-ta preko učinkovanja na krvne žile, ledvice, nadledvične žleze in možgane (hipotalamus in hipofiza) sodeluje pri uravnavanju krvnega pritiska ter vzdrževanju homeostaze telesnih tekočin in elektrolitov, zlasti natrija in kalija. Nekaj časa je tudi že poznano, da ima pomembno vlogo v nastanku vnetja in povzroča nastanek prostih radikalov v celicah, kar lahko okvari funkcijo mitohondrijev in posledično tudi stene krvnih žil in druga tkiva. Omenja se tudi njegova vloga v nastanku avtoimunskih bolezni in morebitni neugodni vpliv na kognitivne funkcije.

Slika 7. ACE2 receptor in angiotenzin 2.

ACE2 receptorji razgradijo angiotenzin 2 na molekule, ki nasprotujejo njegovemu škodljivemu delovanju oziroma poskrbijo za ravnovesje v izražanju njegovih neugodnih učinkov (vazokonstrikcija, proliferacija, fibroza, vnetje), ki lahko privedejo do okvare tkiv in organov. Najpomembnejša vloga se pripisuje angiotenzinu 1-7 (Ang 1-7) – njegovo zaščitno delovanje na srce se izraža preko protivnetnega, antitrombogenega, antifibrotičnega in antiaritmičnega delovanja. Prav tako naj bi preprečeval nastanek plakov in zmanjšal okvaro krvnih žil.

Vezava virusa SARS-CoV-2 na ACE2 receptor omogoči virusu, da vstopi v celico. Posledično se na površini celic zmanjša število ACE2 receptorjev (angl. downregulation) in upočasni razgradnja angiotenzina 2. Povečana količina angiotenzina 2 in pomanjkanje produktov njegove razgradnje, ki sicer v normalnih pogojih blažijo njegovo škodljivo delovanje, poveča verjetnost okvare tkiv, zlasti pljuč, srca in sten krvnih žil pri bolnikih z boleznijo COVID-19. V pljučih vezava virusa na ACE2 receptorje pneumocitov tipa 2 blokira zaščitno delovanje ACE2 receptorjev in posledično poveča vnetje in povzroči okvaro/smrt celic in s tem moteno izmenjavo plinov. Glede na široko distribucijo ACE2 receptorjev, bi lahko podoben patogenetski mehanizem prispeval k nastanku okvar in vnetja tkiv tudi drugod po telesu . To nam nakazuje tudi pestra klinična slika bolezni COVID-19.

Obstaja vse več indicev, da lahko omenjene ‘info točke’ (ACE2 receptorje), preko katerih virus SARS-CoV-2 vstopa v celice, ‘prepoznajo’ tudi S-proteini, ki jih proizvedejo človeške celice po vnosu COVID-19 cepiva.

V časopisu Clinical Infectious Diseases je bila maja 2021 objavljena raziskava, ki je vključevala zdravstvene delavce, ki so prejeli mRNA cepivo proti bolezni COVID-19. Z njo so želeli pokazati da cepivo ustvari želen produkt (S-protein). V krvi preiskovancev so našli S1 podenoto S-proteina (ki so ga ‘izdelale’ človeške celice po prejemu cepiva). Avtorji so zapisali, da prisotnost S1 proteina in nepomembna koncentracija N-antigena (proteina, ki pripada virusu SARS-CoV-2) po prvem odmerku mRNA cepiva potrjuje, da je prisotnost S1 proteina v krvi posledica cepljenja in ne naravne okužbe. Na možnost vstopa S-proteina v krvni obtok, tudi zaradi aktivacije T limfocitov, so že februarja 2021 v nujnem pozivu evropskemu regulatorju (EMA) opozarjali nekateri evropski zdravniki in znanstveniki na čelu s prof. Bhagdijem (več v nadaljevanju).

V časopisu Nature Neuroscience je že decembra 2020 izšla raziskava, ki je pokazala, da S1 podenota S-proteina virusa SARS-CoV-2, vnesena intravensko, lahko prehaja tudi skozi nepoškodovano krvno-možgansko pregrado. Ugotovili so, da je mišji ACE2 receptor vpleten v prenos S1 podenote v mišje možgane in pljuča. Poznano je, da se pri transportu skozi krvno-možgansko pregrado proteini virusov pogosto obnašajo podobno kot sam virus; mnogi virusni proteini so sami biološko aktivni, nekateri so lahko tudi toksični (npr. glikoprotein gp120 virusa HIV). Tudi koronavirusne S-proteine lahko proteaze gostiteljskih celic pogosto odcepijo od samega virusa, S-protein pa potem razpade na S1 in S2 podenoto. Avtorji so navedli, da bi v primeru podobnega dogajanja pri človeku, to lahko pojasnilo nastanek encefalitisa, težav z dihanjem in izgubo voha tudi v primerih, ko iz možganskega tkiva in/ali tekočine, niso uspeli izolirati virusa.

Raziskava, objavljena aprila 2021 v časopisu Circulation Research, navaja, da ima ACE2 receptor zaščitno vlogo v srčno-žilnem sistemu. V raziskavi so pokazali, da lahko S-protein neposredno (v odsotnosti virusa SARS – CoV-2) okvari funkcijo žilnega endotelija z zmanjšanjem (angl. down-regulation) števila ACE2 receptorjev, kar lahko posledično tudi okvari funkcijo mitohondrijev.

Se je na osnovi podatkov iz znanstvene literature umestno in odgovorno vprašati ali so zapleti po cepljenju s COVID-19 cepivi npr. tromboza možganskih venskih sinusov (CVST) in druga nevrološka simptomatika (Guillain-Barréjev sindrom, parestezije, akutna periferna ohromelost obraza, tremor, letargija, tinitus, akutni diseminirani encefalomijelitis, akutna makularna nevroretinopatija itd.), morda posledica prehoda S-proteina (ali njegove S1 podenote) ‘iz cepiva’ skozi krvno-možgansko pregrado in njegove vezave na tamkajšnje ACE2 receptorje? Bi lahko bila blokada ACE2 receptorjev (op. s strani S-proteinov, ki nastanejo v celicah cepljenega; ponekod je uporabljen naziv S-proteini ‘iz cepiva’) odgovorna za prekomerno kopičenje angiotenzina 2, kar bi lahko privedlo do vnetja in/ali okvare žilne stene s posledičnim nastankom strdkov oziroma drugih nevroloških znakov in simptomov? Kot zdravniki in znanstveniki bi morali vsaj pošteno izjaviti, da tega še ne vemo. In v isti sapi nadaljevati, da bomo to raziskali.

EPAR (stran 45) navaja, da proizvajalec ni opravil tradicionalnih študij farmakokinetike in biodistribucije (prerazporeditve) aktivne substance cepiva (mRNA zapis, ki vsebuje informacijo za S-protein) temveč le za LNP (lipidni nanovezikli, ki vsebujejo mRNA). Glede na uradne podatke raziskave (študija 185350, stran 16 in 17), ki je bila izvedena na Japonskem (navedena je tudi v EPAR, stran 54), je jasno razvidno, da se LNP, ki služijo prenosu in zaščiti aktivne substance, lahko prerazporedijo praktično v skoraj vse dele telesa. Ni torej razloga, da si ne bi postavili vprašanja (in raziskali!) ali lahko tja prenesejo tudi aktivno substanco (mRNA, ki nosi informacijo za S-protein). Tudi protagonist mRNA tehnologije imunolog Weissman navaja, da je potrebno preveriti biodistribucijo (prerazporeditev) in trajanje delovanja izraženega imunogena, ki ga kodira mRNA (v tem primeru S-protein). Predvidevamo, da je zelo dobro vedel zakaj to navaja!

Konec februarja 2021 je skupina zdravnikov in znanstvenikov, med njimi tudi nemški mikrobiolog in imunolog prof. Bhakdi, imunolog in farmakolog prof. Hockerz, prof. Reiss, dr. Yeadon, poslala nujno odprto pismo, naslovljeno na Emer Cook, izvršno direktorico EMA, na predsednika Sveta Evrope in na predsednico Evropske komisije von der Leyenovo. V njem so izrazili svojo skrb nad vse večjo pojavnostjo stranskih učinkov po uporabi cepiv proti bolezni COVID-19. Opozorili so na možnost vstopa COVID-19 cepiva v krvni obtok in na njegovo širjenje po telesu. Želeli so dokaze, da je bila ta možnost v predkliničnih študijah na živalskih modelih izključena. Če ni bila in bo cepivo vstopilo v krvni obtok, so opozorili na možnost okvare endotelnih celic krvnih žil, možnost aktivacije trombocitov, padec njihovega števila ter nastanek strdkov z možnostjo pojava mnogih ishemičnih lezij (slabo prekrvljenih predelov) v telesu, vključno z možgani, hrbtenjačo in srcem. Kot vidimo, so bila njihova februarska opozorila na mestu: EMA je strdke, trombocitopenijo in pojav miokarditisa že povezala z (nekaterimi) covid-19 cepivi. Vendar še vedno vztraja, da so koristi cepljenja večje od škode, ki jo cepiva povzročajo.

Že decembra 2020 je ameriški pediater dr. Whelan v dopisu, ki ga je poslal na FDA, izrazil zaskrbljenost nad neraziskanim delovanjem S-proteina (ki ga izdelajo celice po prejemu COVID-19 cepiva) v telesu živali in ljudi. Ni oporekal cepljenju, le želel je, da se preveri možnost mikrovaskularnih poškodb možgan, srca, jeter in ledvic s strani samega S-proteina preko njegovega delovanja na ACE2 receptorje po vsem telesu. Predlagal je raziskave vpliva COVID-19 cepiv na srce cepljenih in tudi testiranje cepljenih na okvare tkiva v deltoidni mišici (mesto vnosa cepiva) in drugih tkivih. Navedel je, da bi (zaradi hitenja in odsotnosti omenjenih raziskav) lahko bila povzročena škoda tisočem ali milijonom ljudi. Opozoril je tudi na hude posledice za otroke, če omenjenih potencialno škodljivih učinkov ne bi raziskali in bi odobrili cepljenje tudi zanje. Opozorila pediatra, ki je zdravil tudi otroke z MIS-C, redkim zapletom bolezni COVID-19 pri otrocih, so bila izrečena decembra. Predlagane raziskave niso bile narejene. In tudi cepljenje otrok nad 12 let je že bilo odobreno. Poročila o priznanih stranskih učinkih nekaterih COVID-19 cepiv (miokarditis, CVST, ITP, TTS, VTE itd.) na žalost kažejo, da so bili pomisleki in pozivi dr. Whelana na mestu.

Dr. Robert Malone, eden od protagonistov mRNA in DNA tehnologije in človek, ki leta dolgo dela na proizvodnji cepiv, je prav tako povedal (5:25), da ima S-protein, ki nastane v telesu cepljenega, škodljivo delovanje, saj da je biološko aktiven. Dodal je, da je že pred nekaj meseci o tem obvestil FDA in tja poslal ustrezno dokumentacijo; prejel je odgovor v smislu, da za to ni dovolj dokazov. Po tem, ko je o tem javno spregovoril, je bil deležen diskreditacije s strani medijev. Znanstvene študije, ki bi ovrgle biološko aktivnost S-proteina (ki ga izdelajo celice cepljenih oseb), pa še vedno, kljub jasnim opozorilom tudi mnogih drugih zdravnikov in znanstvenikov, niso bile izvedene.

Nekateri znanstveniki in proizvajalec zatrjujejo, da ima S-protein, ki ga ‘izdelajo’ človeške celice, prefuzijsko obliko (P2 mutant) in naj se zato ne bi mogel vezati na človeške ACE2 receptorje ter posledično povzročati škode. Vendar so njihove navedbe zgolj teoretične. Predkliničnih študij, ki bi to lahko izključile, proizvajalec NI opravil. Opravil je SAMO dve raziskavi o biodistribuciji LNP BREZ aktivne substance (genske informacije za S-protein) (EPAR, stran 46-47).

Glede na široko razprostranjenost ACE2 receptorjev v človeškem telesu in glede na to, da je proizvajalec opravil laboratorijsko modifikacjo mRNA (po njegovih zagotovilih naj bi kodirala prefuzijsko obliko S-proteina, ki se naj teoretično ne bi mogel vezati na ACE2 receptorje), bi bilo NUJNO, da rezultate svojih teoretičnih zamisli preveri še v praksi tj. da na različnih vrstah laboratorijskih živali razišče biodistribucijo celotnega cepiva, ki ga prejemajo ljudje. Tako zasnovana raziskava na živalih, v tem primeru preverjanja/izključevanja biološke aktivnosti S-proteina, pa lahko traja tudi nekaj let, navaja prof. Hockerz.

Pretresljiva je ugotovitev, da je ameriški FDA že oktobra 2020 predvidel možne (in danes aktualne) stranske učinke (vseh) kovid cepiv, da je poznal protokol registracijske raziskave (ki ni raziskala biodistribucije aktivne substance in S-proteina), da je poznal japonsko raziskavo o biodistribuciji LNP, da skoraj zagotovo pozna raziskave o ACE2 receptorjih v povezavi z MERS, SARS in COVID-19, da je že decembra 2020 prejel dopis zaskrbljenega pediatra dr. Whelana in da je ignoriral opozorila znanstvenikov, kot so protagonist mRNA tehnologije in vakcinolog dr. Malone, virolog in vakcinolog Geert Vanden Bossche in drugi.

3.1.5. Miokarditis/perikarditis

Junija 2021 so pri ameriškem CDC, po dveh mesecih cepljenja otrok in mladostnikov z mRNA COVID-19 cepivom, pri mlajših od 24 let zabeležili 277 prijav vnetja srčne mišice (miokarditis) in/ali osrčnika (perikarditis), kar je bilo bistveno več od pričakovanega (12). V 226. primerih bi po njihovem mnenju lahko šlo za povezavo s cepljenjem (13). Kljub očitnemu porastu primerov mio/perikarditisa po cepljenju so predstavniki CDC po nujnem sestanku v mnenju 21.6.2021 navedli, da priporočajo cepljenje s COVID-19 cepivi za starejše od 12 let. Potencialna korist cepljenja s COVID-19 cepivi po njihovem mnenju presega znana in potencialna tveganja cepiv, vključno s tveganjem za mio/perikarditis (14). FDA je 23.6.2021 dodala mio/perikarditis na seznam redkih stranskih učinkov po cepljenju z mRNA COVID-19 cepivi (15). Poškodovana srčna mišica se ne obnavlja, posledice so trajne. Pogostost miokarditisa med bolniki s kovidom je sicer manj kot 5 % (16).

Slika 8. Pogostost mio/perikarditisa po cepljenju z vsemi cepivi v ZDA od leta 2010 naprej.

Slika 9. Pogostost mio/perikarditisa v ZDA po starosti pri cepljenih s COVID-19 cepivi (10 mesecev, rdeči stolpci) in cepljenih s cepivi proti gripi (20 let, modri stolpci).

3.2. Dolgoročna varnost

Raziskave o imunogenosti, varnosti in učinkovitosti COVID-19 cepiv pri odraslih so še v teku (17). Zaključek 3. klinične faze je predviden za leto 2023 (stran 118). Nadaljuje se tudi raziskava mRNA COVID-19 cepiva z vključevanjem otrok (18) v starosti od 6 mesecev do 11 let. Zaključek 3. klinične faze je predviden junija 2023.

EPAR za cepivo Pfizer navaja še veliko odprtih vprašanj, raziskav in predpisov, ki jih mora proizvajalec dodatno izvesti, raziskati in/ali na njih odgovoriti. Na strani 115 je pod 2.7. Risk Management Plan (načrt za obvladovanje tveganj) naveden tudi seznam pomembnih (ugotovljenih ali potencialnih) tveganj ter manjkajočih informacij (missing information).

Manjkajoče informacije – za uporabo cepiva

I. med nosečnostjo in dojenjem – proizvajalec namerava raziskati varnost in imunogenost cepiva pri nosečnicah in doječih materah (stran 120, študija C45901015). Osnutek protokola je bil vložen konec februarja 2021, končno poročilo se pričakuje aprila 2023.

II. pri imunsko kompromitiranih bolnikih in osebah z avtoimunskimi ali vnetnimi boleznimi – proizvajalec namerava raziskati varnost in imunogenost cepiva (stran 120, študija C4591018); protokol je bil vložen konec februarja 2021, prvo vmesno poročilo se pričakuje 31. decembra 2021.

III. pri krhkih bolnikih s pridruženimi obolenji (npr. KOPB, sladkorna bolezen, kronična nevrološka obolenja, srčno-žilna obolenja, stran 120). Proizvajalec namerava raziskati varnost in imunogenost pri krhkih, imunsko kompromitiranih, pri tistih z avtoimunskimi obolenji in pri zaradi drugih vzrokov visoko rizičnih starostnikih; protokol je bil vložen konec junija 2021, zaključek je predviden za 31. december 2022. Samo spomnimo; najprej se je začelo cepljenje v najbolj krhki populaciji ljudi! Registracijska raziskava (stran 76) je v skupino prejemnikov cepiva vključila vsega 5 oseb starejših od 85 let oz. 804 osebe v starosti 75 let ali več; to je predstavljalo 0,027% (!!!) oz. 4,4% vseh prejemnikov COVID-19 cepiva.

IV. v kombinaciji z drugimi cepivi – ločeno ali ob sočasnem injiciranju štirivalentnega cepiva proti sezonski gripi (planiran začetek september 2021, zaključek december 2022, stran 121).

V. dolgoročni podatki o varnosti – tretja klinična faza cepiva Pfizer-BioNTech bo predvidoma zaključena avgusta 2023 (stran 118, študija C4591001).

VI. ocena učinkovitosti 2 odmerkov cepiva v preprečevanju nastanka bolezni, vključno s sprejemom v bolnico (študija C4591914, stran 120) – osnutek protokola je bil vložen konec marca 2021, končno poročilo se pričakuje junija 2023.

4. Potencialna rakotvornost COVID-19 cepiva in drugi stranski učinki

4.1. Proizvajalec Pfizer-BioNTech(stran 50) ni opravil predkliničnih študij genotoksičnosti in kancerogenosti, čeprav ena od komponent cepiva vsebuje substanco (acetamid), ki ima po navedbah EMA (Evropska agencija za zdravila) kancerogeni potencial. Acetamid je komponenta ALC-0159 (2-[(polietilenglikol)-2000]-N,N-ditetradekilacetamid), ki je ena od 4 sestavin LNP (angl. lipid nanoparticles – lipidni nanovezikli). LNP ovija mRNA in ji omogoča vstop v celico ter jo ščiti pred hitro zunajcelično razgradnjo.

EPAR (stran 50)navaja, da je proizvajalec (!) cepiva na osnovi podatkov iz literature ocenil, da je tveganje za genotoksičnost omenjene sestavine zelo majhno. Virov literature ne navaja. V nadaljevanju proizvajalec svojo izjavo utemeljuje tudi s tem, da je količina substance v končnem produktu nizka ter da se za ljudi priporočata samo 2 (!!!) odmerka (only two administrations of the product are recommended for humans) in da se tudi zato pričakuje, da je ‘tveganje za genotoksičnost zelo nizko’.

V posodobljenem EPAR (14. oktober 2021) je razvidno, da proizvajalec še vedno ni opravil študij genotoksičnosti in kancerogenosti (5.3. stran 13) oz. je mnenja, da ni pričakovati genotoksičnega potenciala LNP in mRNA.

Protagonist mRNA tehnologije, imunolog Drew Weissman, ki ga slovenska cepilna stroka in mediji navajajo kot potencialnega nobelovca (32:18 min), opozarja, da bo na osnovi rezultatov predkliničnih in maloštevilnih kliničnih raziskav potrebno v prihodnje dodatno raziskati potencialne učinke, ki se tičejo varnosti mRNA tehnologije; med drugim toksične učinke vseh ne-nativnih (modificiranih) nukleotidov in komponent sistema za dostavo (delivery) mRNA v celice (v tem primeru LNP), lokalno in sistemsko vnetje, biodistribucijo (prerazporeditev) in trajanje delovanja imunogena (ki ga po navodilu cepiva izdelajo človeške celice, npr. S-protein v COVID-19 cepivih) ter možnost, da izzove nastanek avto-protiteles.

Profesor Hockerz, imunolog, farmakolog in toksikolog, katerega specialnost so ravno predklinična testiranja toksičnih učinkov farmacevtskih produktov, je decembra 2020 povedal, da mRNA tehnologija (kot nova in še NIKOLI do sedaj uporabljena za preprečevanje bolezni pri ljudeh), nima standarda in nima referenčne vrednosti, zato bi morala obvezno prestati skrbne toksikološke in farmakološke raziskave, ki trajajo približno 4 leta.

IARC (International Agency for Research on Cancer – mednarodna agencija za raziskave o raku) acetamid uvršča v skupino 2B – možen kancerogen za človeka. Ministrstvo za zdravje države New Jersey navaja, da ima lahko acetamid pri ljudeh kancerogen učinek in da verjetno ni varne meje izpostavljenosti, zato je potrebno kontakte s substanco omejiti na čim nižjo vrednost. Prav tako je možno najti podatke o njegovem toksičnem delovanju na jetra (hepatocelularni karcinom) in druge notranje organe laboratorijskih živali ter navedbe o toksičnih učinkih in malformacijah ploda pri podganah.

Iz EPAR (stran 47, 7) je razvidno, da so se LNP sposobni nespecifično prerazporediti (biodistribucija) iz mesta vnosa (mišice okončine živali) v različne dele telesa, med drugim v jetra, nadledvične žleze, vranico in jajčnike. Raziskava 185350 (stran 16-17), ki je potekala na Japonskem in je dodana v EPAR februarja 2021, je pokazala široko prerazporeditev LNP po telesu laboratorijskih živali, med drugim v jajčnike in moda. EPAR prav tako navaja, da podatki iz strokovne literature kažejo, da se lahko mRNA, umeščena v LNP, prerazporedi v vranico, srčno mišico, ledvice, pljuča in možgane (stran 54, 7).

Kakšni so lahko dolgoročni učinki potencialno rakotvorne substance (acetamid) v COVID-19 cepivu pri ljudeh ni bilo možno preveriti, saj je bilo opazovalno obdobje (za osebe, ki so bile vključene v registracijsko raziskavo) prekratko: 1 do 5.5 mesecev (od 30. aprila 2020 do 14. novembra 2020, stran 90, tabela 13, 7). Na osnovi podatkov iz tega obdobja je namreč proizvajalec predložil podatke o varnosti in učinkovitosti COVID-19 cepiva. Vprašanje je, ali bo do leta 2023, ko je previden zaključek 3. klinične faze raziskave cepiva, sploh na voljo kaj več podatkov? Gre za kratko časovno obdobje, predvsem pa se zmanjšuje število ljudi v kontrolni skupini glavne registracijske raziskave (C4591001, stran 90), saj lahko proizvajalec 6 mesecev po prejemu drugega odmerka cepiva, necepljenim razkrije (unblinde, stran 44, točka 5.1.) podatek, da niso prejeli cepiva in jim ponudi možnost prejema cepiva.

Za primerjavo – isti proizvajalec je, glede na poročilo FDA (19), šele po 15 letih uporabe iz prodaje umaknil produkt Chantix, namenjen odvajanju od kajenja. Zapisali so, da se v njem nahajajo nitrozaminske nečistoče in da je njihova dolgotrajna uporaba lahko povezana s ‘teoretično potencialno povečanim tveganjem za razvoj raka pri ljudeh’. Po začetnih opozorilih o umiku posameznih serij, je septembra 2021 sledil umik celotnega produkta. Bomo morali čakati 15 let, da bomo prejeli obvestilo o umiku COVID-19 cepiva, ker ‘morda vsebuje potencialne kancerogene‘, kar pa vemo že SEDAJ? Glede na to, da se v obdobju rasti in razvoja otrok in mladostnikov njihove celice razmnožujejo intenzivneje kot pri odraslih, je verjetnost razvoja rakavega obolenja po izpostavljanju (potencialnemu) kancerogenu pri njih verjetno večja kot pri odraslih. To ni le teoretična predpostavka; z večjo občutljivostjo otrok na potencialno kancerogene substance/vire je npr. na obveznih izobraževanjih seznanjena vsaka oseba, ki dela z viri ionizirajočega sevanja (npr. RTG, CT) in mora to pri svojem delu tudi upoštevati.

4.2. Glede na opozorila protagonista mRNA tehnologije Weissmana o nujno potrebnih raziskavah toksičnosti sistemov za prenos mRNA (v tem primeru LNP) in njihovo dokazano sposobnost prerazporeditve (biodistribucije) iz mesta vnosa COVID-19 cepiva po telesu, se odpira tudi vprašanje hemokompatibilnosti (skladnosti/ujemanja) LNP s krvnimi celicami (20). Iz literature je poznano, da imajo lahko nanodelci, namenjeni prenosu različnih učinkovin, neželene učinke na krvne celice; kot možne posledice vpliva nanodelcev se navaja možnost hemolize (razpada) eritrocitov ali njihovo zlepljanje, možnost okvare trombocitov, kar lahko vodi k pretiranemu strjevanju krvi ali k povečani nagnjenosti h krvavitvam. Omenjajo se tudi interakcije nanodelcev z levkociti in posledično kopičenje nanodelcev v makrofagih, moteno izločanje posrednikov vnetja ipd. Ob poznavanju možnih interakcij, bi le-te vsekakor morale biti raziskane in izključene, preden se produkt odobri za uporabo milijardam ljudi!

4.3. EPAR (stran 22-23, 7) navaja, da vsebuje sistem za dostavo (LNP) dve povsem novi in do sedaj v evropski farmakopeji neodobreni substanci: ALC-0159 in ALC-0315. ALC-0159 (stran 24, 7) je zgoraj omenjena substanca s kancerogenim potencialom (gl. 4.1.). EMA je od proizvajalca zahtevala dodatne informacije o sintezi in kontroli obeh sestavin (stran 36, 7), ki bi jih moral podati do julija 2021 (SO4 in SO5). Iz spletnih objav EMA-e ni razvidno, ali je proizvajalec podatke že posredoval oz. kakšni so rezultati zahtevanih raziskav. ALC-0159 je sicer PEG-iliran lipid, ki se ga omenja v povezavi z možnimi redkimi alergijskimi oz. anafilaktičnimi reakcijami po injekciji cepiva. Njegova potencialna kancerogenost nam na predavanjih ni bila predstavljena.

4.4. ALC-0315 (((4-hidroksibutil)azanediil)bis(heksan-6,1-diil)bis(2-heksildekanoat)), druga nova sestavina maščobnih ovojnic (LNP), je kationski lipid. Iz strokovne literature je poznano (21), da lahko nekateri kationski lipidi, ki se uporabljajo za dostavo genov, škodljivo delujejo na celice in tudi spremenijo izločanje pomembnih imunomodulatorjev. V nekaterih primerih lahko zmanjšajo delitev celic, formirajo vakuole v citoplazmi celic in povzročajo nasprotne učinke na ključne celične proteine kot je npr. protein kinaza C. Profesorja Bhakdi in Palmer sta po pregledu Pfizerjeve raziskave, ki je bila opravljena na Japonskem, julija 2021 povzela svoje ugotovitve (22) ter med drugim izrazila veliko zaskrbljenost nad zelo počasnim izločanjem toksičnih kationskih lipidov (ALC-0315 v Pfizerjevem cepivu), kar ‘lahko privede do kumulativne toksičnosti z realno možnostjo nabiranja v jajčnikih in drugih tkivih’.

4.5. Otroci imajo pred sabo še vse življenje. Imunski sistem in živčevje se še razvijata, zato sta morda ta organska sistema v primeru cepljenja lahko zelo prizadeta? Odgovorov seveda nimamo. Postavljajo se številna dodatna vprašanja: Ali se bo deklica po cepljenju s COVID-19 cepivom razvila v zdravo žensko? Ali se bo deček po cepljenju s COVID-19 cepivom razvil v zdravega moškega? Ali bodo cepljeni otroci/mladostniki lahko imeli potomce? Ali v primeru cepljenja lahko pri njih pričakujemo porast avtoimunskih in rakavih bolezni v naslednjih letih in desetletjih? Tudi na ta vprašanja odgovorov nimamo.

Starši! Ne prepuščajte življenj vaših otrok naključju! Oni so svoja življenja zaupali vam!

Not vaccinating children protects children against the potential unknown harms of COVID-19 vaccinations.

https://www.bmj.com/content/374/bmj.n1687/rr-8

5. Poročila iz medijev

1. More than 100 young people hospitalized for vaccine-related heart problems in Ontario.

Natural News, 28.9.2021. Cassie B.

Več kot 100 mladih v pokrajini Ontario v Kanadi, hospitaliziranih zaradi srčnih zapletov po cepljenju.

2. Covid-19 Report. Breastfeeding Baby Dies After Mother Receives Pfizer Vaccine.

Vision Time, 30.4.2021. Steven Li.

Smrt 5-mesečnega dojenčka v ZDA. Mama, ki je dojila otroka, je prejela drugi odmerek cepiva Pfizer 17.3.2021. Naslednji dan je otroček dobil kožni izpuščaj, postal neutolažljiv, prenehal jesti in dobil vročino. Sprejet je bil v bolnišnico. Povišane vrednosti jetrnih testov so nakazovale na okvaro ali vnetje jeter. Umrl je dva dni kasneje.

3. Il chirurgo di Camilla Canepa: Una cosa mai vista, non è normale.

La Stampa, 13.6.2021. Bruno Viani.

Camilla Canepa, 18 let, umrla v bolnišnici San Martino v okrožju Genova, v Italiji, po prejetju cepiva AstraZeneca.

4. 13-year-old Michigan boy dies 3 days after second dose of Pfizer vaccine, aunt says ‘moral, ethical, health’ questions need answers.

the Defender, 24.6.2021. Megan Redshaw.

Jacob Clynik, 13 let, Michigan, ZDA, umrl tri dni po prejetju drugega odmerka cepiva Pfizer.

5. Coroner investigating death of girl, 15, at Rosemont-area high school.

Montreal Gazette, 9.9.2021. Jason Magder.

15-letna deklica iz Montreala, Kanada, umrla zaradi zastoja srca dva meseca po drugem odmerku COVID cepiva.

6. Giulia Lucenti morta a 16 anni il giorno dopo il vaccino.

il Resto del Carlino, 11.9.2021. Viviana Bruschi.

Giulia, 16-let, provinca Modena v Italiji, umrla dan po drugem odmerku cepiva Pfizer.

7. Due giorni dopo il vaccino, 14enne entra in coma e poi muore in ospedale. Aperta un’inchiesta.

leccenews24.it, 14.9.2021. kronika

14-letna deklica, po rodu maročanka, je dva dni po drugem odmerku cepiva Pfizer umrla v bolnišnici v Bariju.

8. Mosheur Rahman: Healthy 16-year-old boy dies shortly after receiving the Moderna COVID-19 vaccine, family seeks justice.

The Covid World, 22.9.2021.

16-letni zdrav deček iz Bangladeša, umrl v Benetkah tri tedne po cepljenju s cepivom Moderna.

9. Mladenka zaradi strdkov in krvavitev umrla.

Delo, 29.9.2021. Brigite Ferlič Žgajnar.

Katja, 20 let. Umrla po prejetju cepiva Janssen.

10. Schoolboy dies aftyer getting ‘Covid vaccine shot’ in Punjab.

The Express Tribune, 1.10.2021. Nasheed Anjum.

16-letni Muhammad Mudassar iz Pakistana, umrl dan po prejetem cepivu Pfizer.

11. Muore 13enne, il giorno prima aveva ricevuto la seconda dose del vaccino.

Norbaonline, 2.10.2021. Stefania Congedo.

13-letna deklica v provinci Lecce v Italiji, umrla v bolnišnici Vito Fazzi, dan po drugem odmerku cepiva Pfizer.

12. Health unit says nothing to suggest Covid vaccine had anything to do with Beeton teen’s death.

barrie360.com, 6.10.2021. Brett Glover.

17-letni zdrav deček iz okrožja Simcoe Muskoka, Ontario, Kanada, umrl nenadne smrti mesec dni po prvem odmerku cepiva Pfizer.

13. How a coroner’s report about a Santa Rosa 15-year-old’s death went viral.

The Press Democrat, 9.10.2021. Phil Barber.

15-letni zdrav deček umrl po drugem odmerku cepiva Pfizer nenadne smrti, Santa Rosa v okrožju Sonoma, Kalifornija, ZDA.

14. UGA student dies of COVID-19 complications.

The Red&Black, 13.10.2021. Simran Kaur Malhotra.

21-letni Shawn Kuhn, osebni športni trener iz Atlante, Georgia, ZDA, umrl po 6 tednih zaradi pljučnice. Starejša sestra Sharla Brook je potrdila, da je bil polno cepljen (glej spodaj, VAED).

15. 2 more teen deaths reported to VAERS, as FDA panel recommends Moderna, J&J booster shots.

the Defender, 15.10.2021. Megan Redshaw.

V ZDA v bazo VAERS prijavljeni smrti 15-letnega dečka iz New Hampshire-a, ki je umrl 6 dni po prejetem prvem odmerku cepiva Pfizer in 16-letne deklice iz Teksasa, ki je umrla naslednji dan po cepljenju z enakim cepivom.

16. Ganljiva zgodba Stephanie de Garay iz Ohia, ZDA, ki opisuje posledice cepljenja pri njeni hčerki.

V prvem intervijuju (06:03) izpoved pred senatorjem Johnsonom. 13-letna Maddie sodeluje v klinični raziskavi. Cepljena je bila z drugim odmerkom cepiva Pfizer 20.1.2021. Na povezavi…

https://thecovidblog.com/2021/07/08/maddie-de-garay-ohio-13-year-old-cannot-and-did-not-consent-to-vaccine-clinical-trials/

6. Neraziskan imunološki pojav – pospeševanje bolezni

Virus SARS-CoV-2 spada v skupino koronavirusov, proti katerim, skupaj z nekaterimi drugimi virusi, človeku še ni uspelo izdelati varnega cepiva. Težava je v napačnem/neugodnem imunskem odzivu, ko lahko cepljeni ob ponovnem stiku z virusom, proti kateremu so prejeli cepivo, zbolijo huje od necepljenih. Fenomen imenovan ‘s cepivom povzročeno pospeševanje bolezni’ ali ‘Vaccine Associated Enhancement of Disease (VAED)’, posredovan s protitelesi ali z imunskimi celicami, je v poskusih izdelave nekaterih cepiv v preteklosti povzročal zbolevanje in celo pogin laboratorijskih živali. Pri cepivu proti RSV (respiratornemu sincicijskemu virusu) so zaradi tega imunološkega mehanizma umrli celo otroci.

Na VAED, kot možno prepreko v razvoju cepiv proti virusu SARS-CoV-2, so že spomladi 2020 opozarjali tako cepilni strokovnjaki kot tudi drugi znanstveniki. Marca 2020 se je pod pokroviteljstvom CEPI (Coalition for epidemic preparedeness innovation – koalicija za inovacije na področju pripravljenosti na epidemije), financirane tudi s strani kapitala in filantropije, zbrala skupina strokovnjakov iz področja imunologije cepiv in koronavirusov z namenom, da bi preučila razmere ter možnosti in ovire pri razvoju varnega cepiva proti bolezni COVID-19. Podali so tudi zelo natančna navodila za pravilno izvedbo predkliničnih in kliničnih raziskav in preverjanja razvoja VAED. Zapisali so, da naj bodo njihove ugotovitve usmeritev za proizvajalce cepiv pri razvoju in testiranju cepilnih kandidatov, z namero, da se preprečijo nevarnosti za ljudi pri uporabi cepiv proti bolezni COVID-19.

Proizvajalec COVID ‘cepiv’ tega pojava ni primerno raziskal. V raziskavah na živalih, ki so bile večinoma izpuščene (kar sta povedala tudi profesorja Hockerz in Bhakdi), je določena predklinična testiranja opravil kar z virusom vezikularnega stomatitisa (VSV) in NE z virusom SARS-CoV-2. EPAR navaja, da o testiranjih z drugim in ne virusom SARS-CoV-2 sploh niso razpravljali (EPAR, stran 43, 7)! Razumeti je, da je proizvajalec delal na razvoju cepiva proti enemu virusu, nato pa njegovo varnost in učinkovitost preverjal z drugim virusom.

Iz EPAR (stran 43) je razbrati, da proizvajalec pri raziskavah in preverjanju varnosti cepiva ni imel primerne tehnične opreme. V predkliničnih raziskavah ni uporabljal BSL3 (Biosafety Level – laboratorij 3. stopnje biološke varnosti), ki je s strani WHO predpisan za delo z nevarnimi virusi. Neposedovanje BSL3 mu je služilo kot izgovor za izvajanje raziskav z nadomestnim virusom (VSV) in ne z virusom, ki povzroča bolezen COVID-19. Prav tako ni določil razmerja med nevtralizacijskimi (zaščitnimi) in ne-nevtralizacijskimi protitelesi; v EPAR piše, da zaradi tehničnih težav (!). Znanstveniki CEPI so v svojih priporočilih za proizvajalce cepiv (marec 2020) omenjen test navedli kot enega od možnih pokazateljev, da se razvija VAED. Zaradi omenjenih tehničnih nedoslednosti/pomanjkljivosti je bilo tudi testiranje na VAED nezanesljivo/onemogočeno.

Tudi kasnejše klinične raziskave na ljudeh niso bile izvedene strokovno in znanstveno. Večji del registracijske raziskave je bil opravljen v času od maja do začetka oktobra 2020, ko je bilo virusa SARS-CoV-2 v naravnem okolju malo ali nič. V raziskavo so bile vključene tudi osebe, ki so drugi odmerek cepiva prejele le 1 mesec (!) pred zaključkom zbiranja podatkov (14. november 2020, tabela 13, stran 90, 7). Če bi bila registracijska raziskava izvedena po vseh znanstvenih in strokovnih merilih, kar bi moralo biti nujno ob že poznani problematiki koronavirusnih cepiv iz preteklosti, bi vključevala tudi podatke iz kasnejšega obdobja (pozna jesen/zima 2020/2021), ko je obstajala možnost ponovnega stika cepljenih z virusom SARS-CoV-2 in/ali ostalimi koronavirusi. Šele takrat bi lahko objektivno preverili, ali in v kolikšni meri cepljeni po stiku z virusom zbolevajo oz. ali obstaja možnost pojava VAED.

V EPAR je VAED uvrščen na seznam pomembnih potencialnih tveganj (important potential risk, stran 115, 7). Plan farmakovigilance (stran 118, raziskava C4591001, 7) navaja, da bi povečano zbolevanje v skupini cepljenih oz. neugodno razmerje med cepljeno in kontrolno skupino lahko nakazovalo na VAED. To navaja najbolj uradni dokument tega produkta/cepiva! V Sloveniji obveščanja o tem ni. Zdravniki in drugi zdravstveni delavci o VAED in njegovem pomenu ter o zahtevi EMA-e po obveznem spremljanju in prijavljanju, na mnogih izobraževanjih o COVID-19 cepivih nismo bili obveščeni!

Kitajski znanstveniki so že oktobra 2020 opozorili, da je pospeševanje koronavirusne bolezni s protitelesi (ADE) možno, da je posredovano z IgG protitelesi, da se pogosteje pojavlja pri starejših bolnikih s težjim potekom in z daljšim trajanjem bolezni, da je verjetneje, da se razvije pri bolnikih, ki imajo visoke vrednosti (titre) anti-RBD in anti-S1 specifičnih SARS-CoV-2 protiteles. Opozorili so, da kljub temu, da so nekatera cepiva že v 3. fazi kliničnih testiranj, obstaja možnost pojava ADE in je to še vedno pomembna skrb glede varnosti cepiv. Med drugim so navedli, da je pred klinično uporabo potrebno testirati plazmo in protitelesa prebolevnikov na potencialni ADE učinek.

Nemški imunolog in mikrobiolog, prof. Bhakdi (od 1:10 dalje) je že v začetku leta 2021 omenjal, da bi lahko imunološko posredovano pospeševanje bolezni predstavljalo enega od možnih mehanizmov zbolevanja in umiranja cepljenih (s COVID-19 cepivi) starostnikov v nemških DSO-jih. Po stiku cepljenih z divjim SARS-CoV-2 virusom ali tudi katerim od ‘navadnih’ koronavirusov, ki so v marsičem zelo podobni virusu SARS-CoV-2, se po njegovem mnenju lahko pojavi intenziven odgovor imunskega sistema posredovan predvsem z ubijalskimi T limfociti (NK-natural killers), ki se hitro in burno odzovejo na ponoven vnos virusa (ali njegove sestavine). Rezultat (pre)burnega odziva je lahko poslabšanje bolezni, tudi smrt krhkih (angl. fragile) starostnikov.

Na s cepivom povzročeno pospeševanje bolezni opozarjajo tudi drugi znanstveniki, med njimi dr. Robert Malone, še eden od protagonistov mRNA tehnologije (ki tudi leta dolgo dela na razvoju cepiv) , nobelovec in virolog prof. Luc Montagnier ter prof. Stefan Hockerz, imunolog, farmakolog in toksikolog. Dr. Malone (1:25) navaja, da je pojav, pri katerem cepljenje poslabša bolezen (ED – enhancement of disease) in olajša razmnoževanje virusa, največja nočna mora vsakega vakcinologa. Prof. Montagnier (3:15) dodatno opozarja, da je cepljenje v času epidemije skrajno napačen ukrep ter da epidemiologi to dobro vedo, vendar kljub temu molčijo. Prof. Hockerz (4:40) omenja podatke iz raziskave, ki so jo maja 2020 opravili na nemškem inštitutu Friederich Loeffler, kjer se ukvarjajo z raziskavami okužb na živalih. Podatki uradno niso bili objavljeni. 20 dihurjev so cepili s COVID-19 cepivom, 20 pa ne. Sledil je ‘challenge-provokacijski test’; cepljene in necepljene živali so izpostavili virusu SARS-CoV-2. Necepljene živali so zbolele, vendar so si v roku 2 tednov opomogle. Za razliko od njih, so cepljene živali poginile 2 dni po izpostavljanju virusu.

Že nekaj časa postaja očitno, da cepljeni ljudje zbolevajo za COVID-19. Pojavljajo se tudi že prve epidemiološke analize, ki kažejo, da imajo najbolj precepljene države višje število novih primerov bolezni COVID-19 (na 1 milijon prebivalcev v obdobju zadnjih 7 dni) v primerjavi z manj precepljenimi državami. Cepilni strokovnjaki (dr. Fauci, dr. Baric, dr. Hotez, dr. Malone) opozarjajo na pospeševanje bolezni (enhancement of disease – ED) pri cepljenih. Dr. Fauci (3:50) navaja, da cepljeni, ki se okužijo, nosijo v nosno-žrelnem prostoru enako virusno breme (angl. viral load) kot necepljeni, ki so se okužili. Dodaja, da so cepljeni sposobni prenesti okužbo na necepljene (4:15). Za okužbo cepljenih, ki zbolijo uporablja, izraz ‘breakthrough infection’ (prebojna okužba). Dr. Malone (4:25) navaja izjavo neimenovanega vladnega uradnika, ki jo je povzel javni medij: cepljeni imajo pravzaprav višje virusno breme (viral load) od necepljenih. Pove, da se to dogaja, če gre za ADE (antibody dependent enhancement – pospeševanje bolezni s protitelesi). Doda, da ne želi dramatizirati, ampak da je možno, da se nam dogaja najslabši možni scenarij, ko cepivo omogoči virusu, da se razmnožuje bolj učinkovito, kot če cepivo ne bi bilo uporabljeno (6:20). Navede (7:10), da bi bilo nujno potrebno preveriti višino (nivo) protiteles pri cepljenih in necepljenih. Če imajo cepljeni višji nivo protiteles, je to alarm, ki nakazuje na razmnoževanje virusa zaradi razvoja ADE.

Slika 10. V zadnjem tednu oktobra 2021 je bilo 35.6 % novo potrjenih primerov polno cepljenih ljudi. Med njimi ni prebolevnikov. (Vir: COVID-19 Sledilnik)

Slika 11. V tednu od 11. – 17. oktobra 2021 je delež polno cepljenih med hospitaliziranimi znašal 26.1 %. Med njimi ni prebolevnikov. (Vir: COVID-19 Sledilnik)

Slika 12. V intenzivni enoti narašča delež polno cepljenih, kljub temu, da naj bi cepljenje ščitilo pred težko obliko bolezni. V tednu od 25. – 31. oktobra 2021 je delež znašal 30.5 %. (Vir: COVID-19 Sledilnik)

Slovenska cepilna stroka je z možnostjo poslabšanja bolezni zaradi cepiva (VAED, AED) seznanjena. To je navedla že aprila 2020 v članku, ki smo ga zdravniki prejeli na svoj e-naslov. Citiramo (stran 7): ”Po okužbi začnejo bolniki tvoriti protitelesa IgM in IgG, ki so uporabna za diagnosticiranje prebolevnikov. Ni še jasno, kakšno vlogo imajo protitelesa pri zaščiti pred boleznijo. V nekaj študijah so bolniki z večjo produkcijo protiteles imeli slabši izid – to bi lahko kazalo na možnost pojava pospeševanja bolezni s protitelesi (ADE: antibody-dependent enhancement). Podoben pojav so opisovali že pri MERS-u, tam so nevtralizacijska protitelesa (usmerjena proti virusnemu receptorju) pospeševala vstop virusa v celice”.

Cepljeni zbolevajo in vakcinologi opozarjajo na možnost, da gre za pospeševanje bolezni. Dr. Malone (7:10) navaja, da bi povečan nivo protiteles lahko pomenil razvoj pospeševanja bolezni. Slovenska cepilna stroka je leta 2020 navedla, da bi lahko povečano število (nivo) protiteles pomenilo možnost pospeševanja bolezni. Pa jih merimo, protitelesa, pri obolelih cepljenih in necepljenih?

Zasledili smo, da je julija letos uradna slovenska stroka glede zbolevanja cepljenih razmišljala drugače: ‘če bi se morda izkazalo, da cepljeni bolj zbolevajo, bo to podlaga za tretji odmerek’ (zadnji stavek objave).

7. Nove različice virusa – alarmantna opozorila virologov in vakcinologov – za njihov nastanek je krivo masovno cepljenje prebivalstva

Že februarja 2021 je prof. Bell iz Oxforda opozoril, da obstaja možnost, da bo masovno cepljenje ustvarilo nove različice virusna, ki se bodo skušale prilagoditi bivanju v človeškem telesu. Dodal je, da bomo do konca leta videli mnogo virusnih različic, ki nastajajo z imunološko selekcijo. Povedal je, da so do sedaj (op. februar 2021) videne različice virusa SARS-CoV-2 rezultat virusne prilagoditve z namenom njegove boljše učinkovitosti v novem gostitelju, človeku.

Marca 2021 je nizozemski virolog in vakcinolog Geert Vanden Bossche pozval kolege v WHO k takojšnjemu odprtju znanstvene razprave o vplivu ukrepov/COVID-19 cepiv na imunski pobeg virusa (immune escape). Opozoril je, da je ta vrsta profilaktičnih cepiv povsem neprimerna in celo zelo nevarna, če se uporablja za masovno cepljenje med pandemijo. Dodal je, da so nekateri vakcinologi, znanstveniki in kliniki zaslepljeni zaradi pozitivnih kratkoročnih učinkov, ki jih vidijo pri posameznih bolnikih, da pa jim, kot kaže, ni mar za katastrofalne posledice in vpliv na globalno zdravje. Podrobno je utemeljil, zakaj masovno cepljenje vodi v hitre mutacije virusa SARS-CoV-2.

Nobelovec in virolog prof. Montagnier je povedal, da je masovno cepljenje nedopustna znanstvena in medicinska napaka, ki ustvarja nove različice virusa. Različice nastajajo zaradi selekcije virusa, ki jo omogočajo protitelesa, nastala po cepljenju (2:10). Povedal je, da za vsako državo opaža podoben trend – da krivulji cepljenja sledi krivulja smrti (0:50). Povedal je tudi, da v svojem laboratoriju dela raziskavo z ljudmi, ki so po cepljenju zboleli za COVID-19. Namerava dokazati, da cepljeni ustvarjajo virusne različice, ki so odporne na cepivo. Ljudi se ne sme cepiti med pandemijo, je še dejal.

Razprava dveh strokovnjakov s področja virologije in vakcinologije, dr. Roberta Malona in Geerta Vanden Bosscha je konec septembra 2021 dodatno razjasnila navedbe prof. Montagnierja. Pojasnila sta problematiko nastajanja novih sevov (različic) virusa SARS-CoV-2. Ker gre za RNA virus, je sam po sebi nagnjen k mutacijam. Prav tako je sposoben prilagajanja gostiteljem (ljudem) in hitrega odzivanja na spremembe v populaciji z ‘motivom’ preživetja. Če se v populaciji srečuje z enakim imunskim odzivom pri velikem številu ljudi (kar se dogaja pri cepljenih, saj cepiva spodbujajo nastanek protiteles le proti S-proteinu), se bo spremenil (mutiral), da bo lahko zaobšel imunski odziv cepljenih. Nove različice virusa bodo tako še naprej sposobne okužiti cepljene in se v njih razmnoževati (imunski pobeg, angl. immune escape). So pa bolj nalezljive, lažje se razmnožujejo v celicah gostitelja in so lahko tudi bolj virulentne (povzročajo težji potek bolezni). Širjenje novih virusnih različic je neposredna posledica množičnega cepljenja, sta povedala.

Razložila sta razlike med cepljeno in necepljeno populacijo. Pri cepljenih je imunski odgovor selektiven. Ker ima celotna populacija cepljenih le protitelesa proti S-proteinu, gre (selektivni) imunski odgovor v smeri razvoja virusnih različic, ki imajo na ovojnici zelo spremenjen S-protein ali pa ga nimajo več. Posledično v visoko cepljeni populaciji krožijo le virusi, ki so se prilagodili imunskemu odzivu cepljenih na način, da so se ‘preobrazili’ /mutirali v različico, ki je ‘varna’ pred njihovim imunskim sistemom/odzivom.

Necepljena populacija ima neselektiven imunski odziv in posledično veliko pestrost imunskega odgovora. V to skupino spadajo prebolevniki z dolgoročno imunostjo, osebe, ki bolezni COVID-19 še niso prebolele in osebe z naravno imunostjo (v glavnem otroci in mladostniki). Njihov imunski sistem se odzove s tvorbo protiteles na različne antigene na površini virusa, ne samo na S-protein. V tem primeru je selekcijski pritisk za tvorbo novih virusnih različic precej manjši.

Povedala sta, da nizko število cepljenih (ki omogočajo nastanek bolj nalezljivih različic) v neki populaciji ne predstavlja večjega problema. Če je cepljenih več, nastane problem, saj v takšni populaciji prevladujejo bolj nalezljive različice virusa (razloženo zgoraj). Nalezljive različice so se v celicah cepljenih sposobne bolj učinkovito razmnoževati, saj se ne srečajo s pestrim (neselektivnim) imunskim odzivom (necepljnih). Zato imajo cepljene osebe večje virusno breme kot necepljene. Ker se v njih uspe neovirano razmnožiti več virusov, tudi v populaciji (cepljenih) kroži večje število virusov. Ker se je uveljavilo prepričanje, da so cepljene osebe zaščitene pred okužbo, so se mnoge države odločile, da bodo v precejšnji meri opustile zaščitne ukrepe in to v večji meri za cepljene. Cepljeni (z večjim virusnim bremenom) imajo tako lažen občutek, da so bolj zaščiteni. Posledično postajajo bolj neprevidni pri stiku z drugimi ljudmi in lahko na neimune posameznike (cepljene in necepljene) prenašajo bolj nalezljive različice virusa. Zato so izbruhi bolezni pogostejši in posledično se veča incidenca COVID-19. Povedala sta, da je četrti val povzročila neznanstvena in napačna zdravstvena politika.

Poudarila sta tudi, da je cepljenje prebolevnikov huda strokovna napaka, saj cepljenje dejansko ‘zmede’ dolgoročno imunost, ki si jo je oseba pridobila po bolezni.

8. Medicina in znanost nista nezmotljivi

Ne želimo si, da bi se ponovilo dogajanje iz obdobja epidemije ‘svinjske gripe’, ko si stroka ni bila enotna glede stranskih učinkov na hitro proizvedenega cepiva (Pandemrix). Na žalost se je izkazalo, da je cepivo povzročilo hude okvare zdravja mnogih otrok, zlasti v Skandinaviji. Tudi po umiku cepiva je EMA zapisala, da so koristi cepljenja večje od tveganja.

Tudi uporaba Talidomida v nosečnosti je nekoč pustila hude posledice na zdravju mnogih otrok. Potrebnih je bilo kar nekaj let, da je bila dokazana povezava med ‘zdravilom’ in ‘prirojenimi’ napakami.

Medicina in znanost odkrivata in priznavata svoje zmote tudi po več desetletjih. Tudi protagonist lobotomije, kot ukrepa pri zdravljenju psihiatričnih bolezni, je za to prejel Nobelovo nagrado. Skoraj 60 let je bilo potrebnih, da je uradna medicina prenehala s tem škodljivim početjem! Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bo za mRNA tehnologijo najprej podeljena Nobelova nagrada, potem pa bosta medicina in znanost po nekaj letih/desetletjih skrušeno priznali – zmotili smo se?!

Od decembra 2020 smo na izobraževanjih poslušali predavanja o COVID-19 cepivih. Med drugim nam je bilo povedano (17:00), da so bile države, ki so financirale razvoj cepiv tiste, ki so sprejele poglavitne odločitve o izbiri cepilnih platform; in da so se odločile za tiste, s katerimi je v nekaj mesecih možno izdelati milijarde odmerkov cepiv. Znanstveniki, ki delajo na področju izdelave cepiv (s sedaj uporabljeno tehnologijo) in na preizkušanju varnosti cepiv, govorijo o nujno potrebnih varnostnih preverjanjih in o času, ki je potreben, da se takšna preverjanja lahko izvedejo. Njihova razmišljanja ne obsegajo obdobja nekaj mesecev, temveč nekaj let! Kajti, kljub veliki količini denarja, ki so ga države v kratkem času uspele zbrati za pospešen razvoj COVID-19 cepiv, kljub vrhunskim znanstvenikom, ki so pri tem sodelovali in kljub trudu regulatorjev, da olajšajo administrativne postopke za razvoj in preverjanje COVID-19 cepiv, ostaja nekaj, česar ni možno pospešiti ali skrajšati – to je ČAS! Čas, ki je potreben, da se preveri VARNOST novega produkta/cepiva, ki je bilo izdelano po novi tehnologiji, ki še NIKOLI do sedaj ni bila uporabljena za ZDRAVE ljudi (razen na prostovoljcih v raziskovalne namene)! Če naj bi v slabih 8 mesecev kliničnih testiranj ne bilo pomembnih varnostnih zadržkov, pa je sedaj, po 10 mesecih masovne uporabe, postalo jasno, da je število hudih stranskih učinkov, tudi smrti, ogromno in se meri v deset tisočih primerih. Zdravniki smo in držimo se načela, da zdravilo NE SME povzročiti več škode kot bolezen sama!

Tisoči zdravnikov in znanstvenikov iz celega sveta se v času korona-krize povezujemo v želji, da bi prebivalci prejemali varna zdravila/cepiva proti bolezni COVID-19. Vodi nas temeljno načelo zdravništva – predvsem ne škoditi!

Gospe in gospodje, odločevalci in uradna stroka, ki jim svetujete!

V imenu otrok, mladostnikov in njihovih staršev ter ostalih prebivalcev Slovenije vas pozivamo, da poveste resnico!

Pozivamo k takojšnji ustavitvi cepljenja otrok in mladostnikov s COVID cepivi v Sloveniji!

Iniciativa slovenskih zdravnikov (abecedni seznam):

• Adriana Dellapicca Vučer, dr. vet. med.
• dr. Uroš Dobnikar, dr. med., spec. travmatologije
• doc. dr. Kristina Drusany Starič, dr. med., spec. gin. in por.
• Biljana Dušić, dr. med.
• Matjaž Figelj, dr. med., spec. int. med., PgDip and MSc PallMed
• Jana Harej Figelj, dr. med., spec. spl. med.
• Nada Hiti, dr. med., spec. druž. med.
• Biserka Ilin, dr. med., spec. psihiater, pedopsihiater, psihoterapevt
• Tina Jerše Lužnik, dr. dent. med.
• Gregor Knafelc, dr. dent. med.
• Petra Kosanović, dr. dent. med.
• Živan Krevel, dr. med., univ. dipl. biol.
• Sofija Maksimović, dr. dent. med.
• Alenka Mandić, dr. dent. med.
• izr. prof. dr. Koviljka Matušan Ilijaš, dr. med., spec. patolog
• Una Merlak Ronko, dr. dent. med.
• Petra Mihalek Novak, dr. med., spec. oftalmologije, FEBO
• mag. Miran Možina, dr. med., spec. psihiater in psihoterapevt
• Marko Novak, dr. med., spec. kirurg
• mag. Petar Papuga, dr. med.
• Nedeljka Petrović Koren, dr. med., spec. druž., spl. in urgentne medicine
• mag. Robert Pevec, mag. farm.
• Urška Pevec, dr. dent. med.
• Tatjana Pfeifer, dr. med., spec. anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine
• mr. (HR) Sebastijan Piberl, dr. med., spec. splošne in urgentne medicine
• mag. Vladimir Pirnat, dr. med., spec. int. med.
• Petra Planinc, dr. med., spec. radiologije
• Petra Prodan Šumnik, dr. dent. med.
• mag. Stanko Pušenjak, dr. med., ginekolog in porodničar
• doc. dr. Martina Reberšek, dr. med., spec. internistične onkologije
• Helena Sapač, dr. dent. med.
• Boris Sapač, dr. dent. med.
• Sabina Senčar, dr. med., spec. gin. in por., zdravnik splošne medicine
• Špela Sovič, dr. dent. med.
• izr. prof. dr. Jože Starič, dr. vet. med.
• Urška Šalej, dr. dent. med.
• Damir Škripec Larisseger, dr. dent. med.
• Tatjana Trajkovska, dr. med., spec. druž. med.
• Nada Tržan-Herman, mag. farm.
• Gregor Vesel, dr. dent. med.
• Zorka Iva Vučer, dr. dent. med., spec. zobne in čeljustne ortopedije
• Katja Žerjav, dr. med., spec. druž. med.

Reference:

1. Munro APS, Faust SN. Addendum to: Children are not COVID-19 super spreaders: time to go back to school. Arch Dis Child 2021;106:e9. doi:10.1136/archdischild-2020-319908

2. Payne AB, Gilani Z, Godfred-Cato S, et al. Incidence of Multisystem Inflammatory Syndrome in Children Among US Persons Infected With SARS-CoV-2. JAMA Netw Open. 2021;4:e2116420. doi:10.1001/jamanetworkopen.2021.16420

3. COVID-19 vaccine safety update. EMA, Comirnaty, 8.9.2021. https://www.ema.europa.eu/en/documents/covid-19-vaccine-safety-update/covid-19-vaccine-safety-update-comirnaty-8-september-2021_en.pdf

4. Emergency Use Authorization (EUA) of the Pfizer-Biontech COVID-19 Vaccine to Prevent Coronavirus Disease 2019 (COVID-19). FDA. https://www.fda.gov/media/144413/download

5. Pandemic Planning Scenarios. CDC, 19.3.2021. https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/hcp/planning-scenarios.html

6. First COVID-19 vaccione approved for children aged 12 to 15 in EU. EMA, 28.5.2021. https://www.ema.europa.eu/en/news/first-covid-19-vaccine-approved-children-aged-12-15-eu

7. Assessment report, Comirnaty. EMA, Committee for Medical Products for Human Use (CHMP). https://www.ema.europa.eu/en/documents/assessment-report/comirnaty-epar-public-assessment-report_en.pdf

8. O’donnell C. U.S. vaccinated 600,000 12-15-year olds last week-health official. Reuters, 18.5.2021. https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-gave-covid-19-shots-600000-kids-ages-12-15-last-week-top-health-official-says-2021-05-18/

9. Lazarus R. Electronic Support for Public Health-Vaccine Adverse Event Reporting System (ESP:VAERS). Grant Final Report. https://digital.ahrq.gov/sites/default/files/docs/publication/r18hs017045-lazarus-final-report-2011.pdf

10. Smith I. COVID vaccines: Which countries are vaccinating children over 12 and how do they compare? Euronews.next. https://www.euronews.com/next/2021/09/14/covid-vaccine-for-children-who-in-europe-is-leading-the-race

11. COVID-19 vaccine safety update. EMA, Comirnaty, 6.10.2021. https://www.ema.europa.eu/en/documents/covid-19-vaccine-safety-update/covid-19-vaccine-safety-update-comirnaty-6-october-2021_en.pdf

12. Preliminary myocarditis/pericarditis report to VAERS following dose 2 mRNA vaccination, Exp. Vs Obs. (date thru May 31, 2021). https://www.fda.gov/media/150054/download#page=17

13. Redshow M. CDC to convene emergeny meeting on 226 reports of heart inflammation after COVID vaccine in people under 30. the Defender, 11.6.2021.

https://childrenshealthdefense.org/defender/cdc-emergency-meeting-heart-inflammation-pfizer-moderna-covid-vaccine/

14. Safety of COVID-19 Vaccines. CDC, 21.6.2021. https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/vaccines/safety/safety-of-vaccines.html

15. FDA to Add Myocarditis Warning to mRNA COVID-19 Vaccines. FDA, 23.6.2021. https://www.medscape.com/viewarticle/953647?src=WNL_mdpls_210625_mscpedit_peds&uac=100900PR&spon=9&impID=3466893&faf=1#vp_2

16. McKeown LA. True Myocarditis Uncommon in COVID-19, Review Concludes. tctMD, 20.1.2021. https://www.tctmd.com/news/true-myocarditis-uncommon-covid-19-review-concludes

17. https://www.slovenskizdravniki.si/studije-in-stevilke-o-covid-19-cepivih/

18. A study to Evaluate Safety and Effectiveness of mRNA-1273 Vaccine in Healthy Children Between 6 Months of Age and Less Than 12 Years of Age. Moderna, začetek 15. marec 2021, predviden zaključek 12. junij 2023. https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04796896

19. de la Harpe KM, Kondiah PPD, Choonara YE, et al. The hemocompatibility of nanoparticles: A review of cell-nanoparticle interactions and hemostasis. Cells, 2019:10:1209 https://www.ncbi.nlm.nih.gov/labs/pmc/articles/PMC6829615/

20. Pfizer expands voluntary nationwide recall to include all lotes of CHANTIX (Varenicline) tablets due to N-Nitroso Vareniclione content. Pfizer Announcement, 16.9.2021. https://www.fda.gov/safety/recalls-market-withdrawals-safety-alerts/pfizer-expands-voluntary-nationwide-recall-include-all-lots-chantixr-varenicline-tablets-due-n

21. Inglut CT, Sorrin AJ, Kuruppu T, et al. Immunological and toxicological considerations for the design of liposomas. Nanomaterials, 2020;2:190. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/labs/pmc/articles/PMC7074910/

22. The Pfizer mRNA vaccine: Pharmacokinetics and toxicity. Doctors for COVID Ethics. https://doctors4covidethics.org/the-pfizer-mrna-vaccine-pharmacokinetics-and-toxicity/

23. ostale reference so dostopne s klikom na označen del besedila v naši objavi