Naproti novemu normalnemu

Na samem začetku je treba povedati, da je naivno misliti, da je korona kriza izključno zdravstveni problem in da bo po več mesecih (ali letih) epidemioloških ukrepov in cepiv vse minilo in se vrnilo nazaj na staro.

Ni korona tako nevarna kot se jo opisuje, niti ni politikom nenadoma toliko mar za zdravje ljudi, temveč se vnaprej načrtovana pandemija (jeseni 2019 so Center za zdravstveno varnost Johna Hopkinsa, Svetovni gospodarski forum in Fundacija Billa in Melinde Gates zasnovali in znanstveno analiziralI simulacijo globalne pandemije s koronavirusom, znano kot »Dogodek 201 globalna pandemična vaja.« Sapienti sat!) uporablja za doseganje dobro znane globalne agende, ki brez takšne pandemije ne bi bila mogoča.

Klaus Schwab, izvršni predsednik Svetovnega gospodarskega foruma, poudarja: 'Svet, ki smo ga poznali do začetka tega leta (2020) ne obstaja več. Razpadel je v kontekstu pandemije. Pandemija korone je radikalen preobrat svetovnega razvoja.' Svet, kot smo ga poznali, izginja pred našimi očmi. Nepovratno. Z našo podporo.

Prava nevarnost so mogočneži

Ne da bi negirali ali zmanjševali obstoječo nevarnost zaradi virusa (proti kateremu se je treba boriti z najboljšimi medicinskimi metodami, ki vključujejo uporabo dokazano učinkovitih zdravil, ki pa so, na žalost, prepovedani zaradi parcialnih interesov), je vseeno treba povedati, da se prava nevarnost te pandemije ne skriva v virusu, ampak v majhni manjšini mogočnežev, z očitnimi psihopatskimi karakteristikami, ki imajo izjemno moč in ob nerazumljivi poslušnosti politikov, novinarjev, zdravnikov, različnih znanstvenikov in celo cerkvenih ljudi prevzemajo nadzor in kontrolo nad celokopnostjo naših življenj. Ob tem načrtno uporabljajo premišljeno metodo sejanja strahu. Vsakodnevno sejanje strahu spodbujajo in hranijo z visokimi številkami, polresnicami, absurdnimi ukrepi, dramatičnimi zgodbami in tendencioznimi slikami.

Zdrav človek, je pod prisilo pristal na eksperimentalno cepivo

Človek, paraliziran od strahu pred virusom in izgubljen v tem kaosu absurdnih nelogičnih ukrepov, je pristal na nemogoče: na omejitev svobode, izolacijo, nedruženje in ločevanje družin v najtežjih družinskih situacijah, na uničevanje samozavesti in duševnega zdravja, na socialno distanco, poniževalno in zdravju nevarno masko, na kršitev njegove pravice do dela, zdravja in prostega gibanja, na uničevanje medčloveških odnosov, na sprejemanje groženj in kazni zaradi neupoštevanja ukrepov (npr. nenošenje maske), na ogrožanje psihofizičnega zdravja lastnih otrok, na uničenje gospodarstva in lastno obubožanje, na poglabljanje velike ločnice med bogatimi in revnimi ...

Zaradi nevarnosti izgube službe ali nezmožnosti udeležbe na rednih družabnih dogodkih je človek 'pod prisilo' privolil v cepljenje: prvi odmerek, drugi, odmerek, tretji (poživitveni odmerek), četrti odmerek ...

Zdrav človek, ki pa ga, statistično gledano, Covid 19 nikakor ne ogroža, je torej pristal celo na to, da bo v telo vstavi nekaj eksperimentalnega, imenovanega cepivo, za kar nihče noče prevzeti odgovornosti. Pristal je, da prejme t.i cepiva (ki lahko resno ogrozi njegovo življenje), proti bolezni, ki večini praviloma ne predstavlja resnejše nevarnosti za zdravje. Privolil je, da se mu v telo vstavi nekaj, kar že kaže svoje dramatične stranske učinke v obliki hude invalidnosti ali smrti (o čemer naši mediji ne poročajo). Kar je najbolj žalostno, sodobni, od strahu in manipulacije hipnotiziran človek, se je strinjal, da se ta poskus izvaja tudi na njegovih otrocih.

Velika ponastavitev vodi v krasni novi svet

Očitno lahko pozabimo na svet, kot smo ga poznali pred marcem 2020. Nekateri vidijo načrtovano »veliko ponastavitev« kot priložnost za ustvarjanje nove, boljše in pravičnejše družbe. Bojim se, da takšno razmišljanje odraža le lepe, a naivne želje. Tisti, ki že od začetka promovirajo novo normalnost, očitno promovirajo dobro zasnovan načrt, imenovan Velika ponastavitev (Great Reset), katerega cilj ni ustvariti boljše, bolj humane in pravične družbe, temveč vsiliti novo normalno, v katerem bosta nadnacionalni globalni kapitalizem in svetovna vlada uvedla nov življenjski kodeks.

Zaradi kaosa, ki ga povzroča 'pandemija' in impresivnega tehnološkega napredka, se vse bolj vsiljuje nadnacionalni totalitarizem, ki bo po besedah ​​Aldousa Huxleyja iz leta 1946, prerasel v 'utopično tiranijo blaginje'. Cepivo je seveda ena ključnih metod za vzpostavitev nove normalnosti.

Nadzor in kontrola

Nekateri od ključnih ciljev tega novega programa politike, imenovanega Velika ponastavitev, so: avtomatizacija delovnih nalog, digitalizacija delovnih procesov, delo na daljavo brez sestankov in stikov. To vključuje digitalizacijo, informatizacijo in avtomatizacijo družbe. Umetna inteligenca. Poleg tega socialno distanciranje in oslabitev medosebnih stikov. Uvedba temeljnega dohodka za tiste, ki bodo izgubili službo in s tem tudi dohodke (Svetovni gospodarski forum obljublja, da do leta 2030 »ne bomo imeli nič in bomo srečni«). Redno cepljenje (Svetovna zdravstvena organizacija v svoji Agendi cepljenja 2030 navaja, da bo do leta 2030 vsak človek na Zemlji cepljen).

Prepuščeni tokovom manipulacije

Omenja se tudi 4. industrijska revolucija, ki bo uničila številna delovna mesta in spremenila človeka. Predvsem pa nadzor in kontrola. Nadzor in kontrola, ki posegata v naše najintimnejše segmente življenja, tudi po koncu pandemije ne bosta izginila. Pravzaprav! Vsak dan bosta močnejša zaradi cepiv ter omrežij 5G in 6G.

Po mnenju Christopherja Hopkinsa je še posebej presenetljivo, da te nove norme ne zagovarjajo le mogočneži in korporacije, temveč tudi mnogi naši kolegi, prijatelji in družinski člani. Večina tega ne bo storila zavestno. To bodo storili, ker njihova neprilagojenost pri drugih predstavlja grožnjo – v smislu ogrožanja njihove 'nove realnosti', ki jih opominja na realnost, ki so se ji odrekli, da bi ostali 'normalni' in se izognili kazni.'

Novo normalno, pred enim letom, so ga vsi imeli za teorijo zarote. Danes jo skoraj vsi sprejemajo. Redki se upirajo ponižujoči in nezdravi maski, katere množična uporaba nima podlage v znanosti. Le malokdo se upira uporabi diskriminatornih in absurdnih kovid prepustnic, katerih edini namen je prisiliti ljudi k cepljenju in ki vse bolj spominjajo na rumeno šesterokrako zvezdo, ki so jo morali Judje nositi v nacistični Nemčiji.

Še manj jih je, ki se borijo proti diskriminaciji necepljenih ljudi. Upora zaradi očitne kršitve pravice do dela in zdravja skoraj ni bilo. Ljudje so pristali na žrtvovanje vsega, kar jim je bilo do nedavnega sveto. Postali so pripravljeni osebno žrtvovati vse v korist kolektivne 'dobrobiti' in ponujenih koristi, ki jih imajo kot cepljeni. Temeljne človekove pravice, se brez pravne podlage in utemeljitve, očitno kršijo.

Namesto legitimnih zakonov deluje »zakon« sile in moči kreatorjev tega pandemskega marketinga, ki je na Hrvaškem prisoten in se izvaja preko našega Štaba, s tiho odobritvijo Vlade in parlamenta. Zdi se, da zakonov, ki urejajo naše življenje na Hrvaškem, nič več ne sprejemata in izvajata legalno in legitimno izvoljena Vlada in Sabor, ampak vse ključne odločitve, ki globoko in močno posegajo v naša življenja in naše pravice, sprejema Štab, podaljšana roka totalitarne globalistične države. Na delu je totalitarna država, ki utiša opozicijo in cenzurira vse in vsakogar, ki kakorkoli nasprotuje »uradni resnici«. Cenzure, ki smo ji priča danes, se ne bi sramovali niti najhujši totalitarni sistemi v vsej zgodovini človeštva.

Globalna psihološka manipulacija

Čeprav je zdaj več kot očitno, da je zdravilo nevarnejše od same bolezni in da so posledice zdravila veliko hujše od posledic samega virusa, kako to, da mnogo ljudi še vedno sprejema in verjame temu pandemičnemu marketingu? Očitno je, da gre za perfidne, dobro zasnovane psihološke manipulacije. Po besedah ​​dr. sc. Mattiasa Desmeta, gre za »formiranje množice« v velikem obsegu. »Formiranje množice«, ki so ji vcepljene »vrline« pasivne brezpogojne poslušnosti, je bilo doseženo s sistematičnim vzbujanjem strahu, izolacijo in zapiranjem, subtilnim izzivanjem krivde in kesanja zaradi morebitnega ogrožanja zdravja drugih.

Da bi dosegli svoje cilje, se ne vzdržijo niti manipuliranja z vero in verskimi občutki. Prestrašeni, obremenjeni in zmanipulirani so se ljudje združili in postali enotni v skupnem boju proti »sovražniku – virusu«. A poleg sovražnika »virusa«, je njihov sovražnik postal vsak, ki ne deli tega nespornega zaupanja v resnico o pandemiji. Sovraštvo med cepljenimi in necepljenimi, med tistimi z masko in tistimi brez maske je vse bolj očitno. Drugi je za nas postal grožnja in nevarnost. Česar se moramo paziti. Kar je najbolj žalostno, tudi v cerkvi. Mogočneži tega sveta so ponovno uspeli uresničiti že tolikokrat preizkušeno strategijo vladanja: Divide et impera.

Pomembno je govoriti

Pomembno je povedati resnico. Kljub sistematični cenzuri, ki se izvaja na vseh ravneh, je pomembno širiti drugo. Ali drugo mnenje (ki, zanimivo, ni dovoljeno v tej pandemični zgodbi). Ker če nehamo govoriti, bo kolektivna hipnoza še globlja. Ustvarjalci te krize bodo skušali organizirati družbeno življenje po načelih transhumanistične družbe.

Poleg pandemije, ki je nastala, da bi uvedli cepiva (in ne cepiva zaradi kovida), je treba omeniti, da bo opolnomočenju transhumanistične družbe služila naracija, povezana s podnebnimi spremembami, ki jo svetovne sile uporabljajo za nadaljnjo vzpostavitev kontrole in nadzora nad človekom in njegovim obnašanjem, in vse močneje in glasneje prisotna transspolna ideologija. Človeško družbo skuša namreč preoblikovati v smer atomiziranja ljudi, za kar je treba uničiti družino kot naravno, človeško institucijo, v kateri nastajajo in živijo močne povezave med ljudmi.

Te spremembe, ki so se začele že zdavnaj, a so postale bolj očitne s Covid-19, uvajajo novo normalnost. Nastaja nova normalnost. In v tem čisto novem svetu živijo prilagojeni in neprilagojeni. Slednjemu je v romanu Krasni novi svet (eden večjih distopičnih romanov dvajsetega stoletja) namenjeno izgnanstvo na enega od otokov. In v našem sedanjem svetu bo neprilagojene totalitarna država skušala marginalizirati, izolirati in getoizirati.

Ravno v teh dneh je naš Štab sprejel nove določbe, po katerih nekateri izgubljajo delovna mesta, ker se nočejo cepiti. V prihodnjem obdobju bodo odpuščanja pogosta. Toda ali je to konec? Zagotovo ne. Tudi ta totalitarna država bo vse neprilagojene preganjala na neke nove »otoke«. Ob aktivnem sodelovanju našega Štaba, v katerem so tudi nekateri, ki se s ponosom izjavljajo za katoličane. In tišina našega parlamenta. In, na žalost, naše Cerkve.

Težko se bomo izognili vladavini novega totalitarizma. Pomembno pa je vedeti, da se lahko preživi tudi zunaj sistema.