Guardian o svobodi medijev: Pandemija zlorabljena za kršenje temeljnih človekovih pravic. Najhuje v Srbiji in Sloveniji
Vzhodnoevropske države so bile bolj nagnjene k prisili s kršenjem pravic državljanov, dezinformacijami in diskriminatornimi ukrepi, a najpogosteješe so bile kršitve medijskih svoboščin.
Politični pristop Evrope do pandemije koronavirusa močno loči meja Vzhod-Zahod, ugotavlja analiza Guardiana.
Pet od osemnajstih vzhodnoevropskih držav je zabeležilo velike kršitve mednarodnih demokratičnih vrednot od marca 2020, kažejo raziskave, ki jih je opravil inštitut Varieties of Democracy. Po drugi strani pa se to ni zgodilo v nobeni od 12 zahodnoevropskih držav, piše The Guardian.
Raziskave so obenem pokazale, da so bile vzhodnoevropske države bolj nagnjene k prisili s kršenjem pravic državljanov, dezinformacijami in diskriminatornimi ukrepi, a najpogosteješe so bile kršitve medijskih svoboščin.
Najhujše kršitve so zaznane v Srbiji, kjer je zabeleženih trikrat več kršitev pravic od evropskega povprečja. V posebnem režimu, razglašenem kot izredno stanje, so bili begunci, migranti in prosilci azila selektivno izločeni in dani v 24-urno karanteno pod nadzorom vojske. Prepovedali so jim zapuščanje centrov, medtem ko je bil osebju prepovedan vstop.
Belgija je bila edina zahodnoevropska država, kjer je prišlo do zmernega primera zlorabe. V Belgiji je po podatkih inštituta V-Dem med pandemijo prišlo do primera etničnega profiliranja z neustreznim policijskim delovanjem, ki je nesorazmerno prizadel manjšinske skupnosti.
Smrt 19-letnika, po poreklu iz severne Afrike, med policijskim pregonom je sprožila proteste proti rasizmu, ljudje pa so zahtevali pravico za umorjenega. Kasneje je Komisija ZN za odpravo rasne diskriminacije izdala poročilo, v katerem je izrazila zaskrbljenost zaradi policijske diskriminacije.
Strokovnjaki pravijo, da take akcije pogosto spremljajo vladni ukrepi proti pandemiji in da nimajo jasne podlage v zakonu.
Delovanje izven pooblastil
Dr. Joelle Grogan, profesorica prava na Univerzi Middlesex, je ugotovila, da so strokovnjaki iz 24 od 27 držav članic EU poročali o vsaj nekaj pomislekih o omejevalnih ukrepih, ki niso v pristojnosti vlad.
Vendar pa, tudi če se vse države trudijo uravnotežiti ukrepe v izrednih okoliščinah, je dejala, to ne pomeni, da bi morali biti enako zaskrbljeni za vse države.
Guardianova analiza je obenem pokazala, da so nekatere vzhodnoevropske države z zgodovino spodkopavanja demokratičnih načel uporabile pandemijo za nadaljnje širjenje protidemokratičnih praks.
V Sloveniji je vlada odredila finančne in zakonske omejitve nevladnim organizacijam ter spremenila okoljsko zakonodajo v enem od paketov gospodarskih spodbud. Od 23. junija 2021 je država dodana na seznam držav, ki so doživele močan upad državljanskih svoboščin.
- Odkar je vlada prišla na oblast, je covid-19 izkoriščala za izgovor pri poskusu širjenja ukrepov, ki ogrožajo temeljne človekove pravice, so povedali pri Civicusu, svetovnem združenju za državljanske pravice.
Poljski parlament je pred kratkim sprejel zakon o medijih, ki TVN, glavni poljski zasebno TV postaji, odvzema pravico oddajanja, kar poglablja željo vlade po nadzoru medijev. Stopnja ogroženosti demokratičnih svoboščin na Poljskem je več kot trikrat višja od evropskega povprečja.
Po besedah Groganove obstaja globoka zaskrbljenost zaradi krize pravne države v številnih državah članicah EU, kjer se demokratične institucije sistematično spodkopavajo in ogrožajo.
Padec Madžarske in Srbije
Ob Madžarski in Poljski so občuten padec demokratičnih standardov od leta 2010 zaznali v Srbiji, Turčiji in Sloveniji.
Medtem ko so demokracije v večjem delu zahodne Evrope ostale dokaj stabilne, so se po podatkih inštituta V-Dem štiri vzhodnoevropske države premaknile iz liberalnih v volilne demokracije. Drugi dve, Madžarska in Srbija, sta prešli iz volilne demokracije v volilno avtokracijo.
Za Groganovo tveganje leži v kršitvah demokratičnih pravil, ki se normalizirajo v imenu ukrepanja zaradi izrednih razmer.
Tveganje normalizacije izrednega stanja je v tem, da so pozabljena običajna pričakovanja o tem, katere pravice lahko brezpogojno uveljavljamo, in da je prezrto, katere so odločitve, ki jih lahko vlada sprejema le z dovoljenjem: lahko rečemo, da imamo demokracijo, a ne živimo v njej.
Obstaja upanje, da proces ni nepovraten, ker avtoritarnost temelji na podpori javnosti. - Za navadne ljudi so protesti in izobraževanje najboljši odpor proti protidemokratičnim trendom.
Indeks liberalne demokracije, ki ga je razvil Inštitut V-Dem, ocenjuje stopnjo demokracije in moč demokratičnih institucij v posamezni državi z ocenami od 0 do 1. Meri kakovost volitev, pravice volivcev, svobodo izražanja in medijev, svobodo organiziranja, omejitve izvršilne oblasti in pravno državo. Sestavljen je iz več manjših seznamov in skuša ustvariti celovito oceno kakovosti demokracije v državi, piše The Guardian.
Guardian o medijskim slobodama: Pandemija zloupotrijebljena za kršenje osnovnih ljudskih prava. Najgore u Srbiji i Sloveniji
istočne europske zemlje bile sklonije da se okrenu prisili uz povredu prava građana, dezinformacijama i diskriminatornim mjerama, a najčešće su izražene bile povrede medijskih sloboda
Politički pristup Europe pandemiji koronavirusa je snažno podijeljen crtom istok-zapad, zaključila je analiza Guardiana.
Pet od osamnaest istočnoeuropskih zemalja je zabilježilo velika kršenja međunarodnih demokratskih vrijednosti od ožujka 2020., otkriva istraživanje koje je proveo institut Varieties of Democracy. S druge strane, to se nije dogodilo u nijednoj od 12 zapadnoeuropskih zemalja, piše The Guardian.
Istraživanje također pokazuje da su istočne europske zemlje bile sklonije da se okrenu prisili uz povredu prava građana, dezinformacijama i diskriminatornim mjerama, a najčešće su izražene bile povrede medijskih sloboda.
Najgora kršenja su uočena u Srbiji, koja je zabilježila tri puta veći broj kršenja prava od europskog prosjeka. U posebnom režimu, proglašenom kao izvanrednim stanjem, izbjeglice, migranti i tražitelji azila su selektivno izdvajani i postavljeni pod 24-satnu karantenu, koju je kontrolirala vojska. Bilo im je zabranjeno napuštanje centara, dok je osoblju bio zabranjen ulazak.
Belgija je bila jedina zapadnoeuropska zemlja gdje se dogodio umjereni slučaj zlouporabe. U Belgiji se prema V-Dem institutu dogodio slučaj etničkog profiliranja u vrijeme pandemije uz nepropisno policijsko postupanje koje je u neproporcionalnoj mjeri pogodilo manjinske zajednice.
Smrt 19-godišnjaka porijeklom iz sjeverne Afrike za vrijeme policijske potjere je izazvala prosvjede protiv rasizma, a ljudi su tražili pravdu za ubijenog. Kasnije, UN-ova komisija za eliminiranje rasne diskriminacije je izdala izvješće u kojem se izražava zabrinutost zbog policijske diskriminacije.
Stručnjaci kažu da su takve akcije često popraćene mjerama koje je postavila vlada zbog pandemije i da nemaju jasnu bazu u zakonima.
Postupanje izvan ovlasti
Dr. Joelle Grogan, profesor prava na Sveučilištu Middlesex, otkrio je da su stručnjaci iz 24 od 27 EU članica prijavili barem neku zabrinutost povezanu s restriktivnim mjerama koje ne spadaju u domenu ovlasti vlada.
Ipak, čak i ako se sve države bore s balansiranjem mjera tijekom izvanrednih okolnosti, rekla je da ovo ne znači da bismo trebali biti jednako zabrinuti zbog svih zemalja.
Guardianova analiza je također otkrila da su neke od istočnoeuropskih zemalja koje imaju povijest potkopavanja demokratskih principa iskoristile pandemiju da bi dalje širile antidemokratske prakse.
U Sloveniji je vlada postavila financijske i zakonske restrikcije na nevladine organizacije i promijenila je legislativu vezanu uz okoliš u jednom od paketa poticaja gospodarstvu. Od 23. lipnja 2021. zemlja je dodana na listu država koje su doživjele nagli pad građanskih sloboda.
– Otkad je vlada došla na vlast, koristila je covid-19 kao izgovor da pokuša progurati mjere koje ugrožavaju osnovna ljudska prava, kazalo su iz Civicusa, svjetskog udruženja građanskih društava.
Poljski parlament je nedavno donio zakon o medijima koji lišava prava emitiranja TVN, glavnu poljsku privatnu TV postaju, produbljujući stremljenje vlasti da kontrolira medije. Razina prijetnje demokratskim slobodama u Poljskoj je više nego tri puta veća od europskog prosjeka.
Prema Grogan, postoji duboka zabrinutost za krizu vladavine prava u većem broju EU članica gdje se sistematski potkopava i ugrožava demokratske institucije.
Pad Mađarske i Srbije
Uz Mađarsku i Poljsku, značajni pad demokratskih standarda je primjećen u Srbiji, Turskoj i Sloveniji od 2010.
Dok su demokratske zemlje ostale prilično stabilne u većem dijelu zapadne Europe, četiri istočnoeuropske zemlje su se prema V-Dem institutu pomakle iz liberalnih u elektoralne demokracije. Dvije druge, Mađarska i Srbija, su se pomakle iz elektoralnih demokracija u elektoralne autokracije.
Za Grogan rizik leži u kršenjima demokratskih pravila koja se normaliziraju u ime reakcije zbog izvanredne situacije.
– Rizik od normaliziranja izvanrednog stanja je u tome da su uobičajena očekivanja toga koja prava možemo koristiti bez uvjeta zaboravljena, a odluke koje vlada može donijeti samo uz dopuštenje ignorirana: možemo reći da imamo demokraciju, ali ne i živjeti u njoj.
Postoji nada da proces nije nepovratan jer autoritarnost bazično počiva na javnoj podršci. – Za obične ljude protesti i edukacija su najbolji otpor protiv antidemokratskih trendova.
Indeks liberalne demokracije, kojeg je razvio V-Dem institut, procjenjuje stupanj demokracije i snagu demokratskih institucija u pojedinoj zemlji, s ocjenama od 0 do 1. On mjeri kvalitetu izbora, prava glasača, slobodu izražavanja i medija, slobodu organiziranja, ograničenja izvršne vlasti i vladavinu zakona. Sastavljen od nekoliko manjih popisa, on nastoji kreirati sveobuhvatnu procjenu kvalitete demokracije u nekoj državi, piše The Guardian.
Dec 31, 2021
