Članek

Če to pozabim, naj nebesa pozabijo na mene ...

Objavljeno Apr 30, 2022

-- OPOZORILO, MOTEČI PRIZORI --

Avtor: Radojka Tmušić Stepanov

"Če to pozabim, naj nebesa pozabijo na mene"

Kategorija: Politika in družba / Objavljeno: 5.8.2014, 09:06

Sodobni dogodki v Ukrajini in Rusiji ter v povezavi z Rusijo kažejo, da je fašizem visoko dvignil glavo in spet neovirano koraka po Evropi in se spet pomika proti Rusiji. Trenutno je to najbolj očitno na primeru zdaj že razpadle države Ukrajine.

Da Hitler in Nemčija nista bila sama proti ZSSR, dokazuje dejstvo, da so trojni pakt podpisale Madžarska, Bolgarija, Romunija, Slovaška, Finska, Španija in pred vsemi, 15. junija 1945, zloglasna tvorba tako imenovana Neodvisna država Hrvaška. Seznam držav, Hitlerjevih zaveznic, jasno kaže na današnjo Evropsko unijo, z edino izjemo Anglije: Madžarska je Hitlerju odstopila 200.000 vojakov (trije korpusi) in še eno tankovsko divizijo. Romunija je prepustila skupno 18 divizij: deset pehotnih, štiri gardne, tri gorske in eno tankovsko divizijo. Italijanska osma armada je štela 227.000 vojakov. 373. valonski polk iz Belgije in 250. prostovoljna pehotna divizija iz Španije. Motorizirana divizija "Viking" je dosegla Kavkaz, sestavljena iz prostovoljcev iz skandinavskih držav, nato finska vojska, ki je imela bojno pripravljenost na najvišji ravni.

Kako so bile roke teh Hitlerjevih zaveznikov obarvane s krvjo, dolgo ni bilo povsem znano. V ZSSR, tako kot pri nas (čeprav ne v enakem obsegu), so bili številni zločini zamolčani, zaradi bratstva in enotnosti vseh narodov in narodnosti ter vedno v škodo ruskega ljudstva. Tako se je o zločinih baltskih republik nekdanje ZSSR in nacistov iz zahodne Ukrajine začelo govoriti pred več kot desetimi leti. Kar so med drugo svetovno vojno v Zahodni Ukrajini počeli pripadniki OUN in UPA, tudi zveri ne bi storile.

Letos mineva 71 let od pogroma poljskega prebivalstva, ki so ga zagrešili pripadniki OUN (Organizacija ukrajinskih nacionalistov) – UPA (Ukrajinska ustaška vojska). Vojaki krvnika Stepana Bandere so v nekaj mesecih pobili najmanj 120.000 Poljakov. Vse je potekalo po predhodno izdelanem načrtu. V samo šestih dneh (od 10. do 15. julija 1943) so izvedli 300 akcij v 100 vaseh, pri čemer so ubili nič manj kot 12.000 ljudi. "Ne zanimajo nas številke, ne gre za desetine ali sto tisoče, ampak za vse Poljake do zadnjega - od starejših do otrok." To so besede Mikole Ljebede ... in delila bom še nekaj pričevanj po naključju preživelih:

»Šel sem v hišo in videl strice, ki so jih z bajoneti pribili na tla. Pod jablano, nedaleč od praga, je ležala mrtva teta Galja z otroki. Najmlajša je bila v njenem naročju. Vsi so imeli zlomljene lobanje. Teta Sabina je bila popolnoma gola. Tudi njena lobanja je bila razbita, na njenih prsih mrtva osemmesečna dvojčka."

»Benderji so napadli vas, vdrli v cerkev in med molitvijo pobili ljudi. Majhne otroke so metali v vodnjak, tiste malo starejše pa v klet in minirali. En benderovec, ki je za noge držal otroka v rokah, je zamahnil in udaril z glavo otroka ob steno. Mama je kričala in prebodli so jo z bajonetom."

Vas Bojarchukovo - zločin Bandere nad poljskimi otroki leta 1943

»Na naše dvorišče so prišli banderovci, pograbili očeta in mu s sekiro odsekali glavo, sestro pa prebodli s kolcem. Moja mama je v tistem trenutku umrla zaradi srčnega napada."

"Osemnajst otrok, starih od 3 do 12 let, ki so se skrivali v žitu, so ujeli, odpeljali v vas Časni Krst in tam prebadali z vilami in posekali s sekirami." Visoki nemški častnik je zapisal, da čeprav je preživel dve vojni, takšnih grozodejstev še ni videl. Vas Lozova v Ternopilski regiji: podeželski drevored, okrašen s t.i. "galicijskimi venci". Te vence so izdelali iz majhnih otrok, ki so jih z bodečo žico privezali na drevesa in jih zadavili. Nad njimi so bile table z napisom v ukrajinščini in poljščini: "Pot v neodvisno Ukrajino". Spomenik tem angelom so postavili na Poljskem. Na podstavku je zapisano: "Če to pozabim, naj nebo pozabi na mene."

Babi Yar - v zahodnem delu Kijeva - grapa, ki je pogoltnila več kot 200.000 Rusov, Judov, komunistov, Ciganov. Genocid so skupaj izvedli nemški in ukrajinski fašisti. To ni bilo edino mesto usmrtitve v Kijevu. Sirsko koncentracijsko taborišče je "pogoltnilo" okoli 25.000 ljudi. Tam so bili 18. februarja 1943 ustreljeni tudi trije igralci kijevskega Dinama - nogometaši Trusevich, Kuzmenko in Klimenko, ki so z nacisti odigrali znamenito "Igro smrti", ki je niso želeli izgubiti, čeprav jim je bilo obljubljeno življenje v primeru poraza.

Koncentracijsko taborišče Babji Yar Kijev

Kako podivjani so bili zločinci od človeške krvi, kaže dejstvo, da so natančno fotografirali svoje žrtve. Fotografija, posneta 7. maja 1943, prikazuje trupla treh otrok, Petre in Anele Mekala iz vasi Gvyazdovski, okraj Luck: sinova Janusz (3 leta) z zlomljenimi rokami in nogami ter Marek (dve leti), oba zaklana z bajoneti. V sredini leži deklica, hči Stefana in Marije Stefanjke iz vasi Bojarčukov, Stasja (5 let), z raztegnjenim trebuhom in iz katerega štrlijo notranji organi, prav tako z zlomljenimi rokami in nogami.

Vas Hatinj v Belorusiji ne obstaja več. V kaznovalni akciji 22. marca 1943 je bilo v vasi Hatinj ubitih 149 ljudi, od tega 75 otrok, mlajših od 16 let. V nemškem kazenskem odredu so bili trije glavni izvršitelji trije Ukrajinci, banderovci.

Danes je Lvov in vsa zahodna, ponižana Ukrajina spet fašistično leglo. Tako Bandera kot Lebed sta danes narodna heroja, po vsej zahodni Ukrajini jim postavljajo spomenike, Juščenko pa ju je razglasil za heroje.

Spomnimo se, kako so se obnašali v drugi svetovni vojni in kako se obnašajo zdaj "osvobojene" in "suverene" države - nastale iz nekdanjih baltskih republik ZSSR.

Vtis je, da ko so postale države, članice EU, so dobile krila, da se čim prej vrnejo na svoje položaje leta 1941. To se zagotovo ne bi moglo zgoditi, če zaradi tega ne bi prišli na oblast tisti ljudje, ki to politiko nosijo s seboj, nekateri zaradi denarja, nekateri v genih. Ne gre pozabiti, da so estonski fašisti najbolj neposredno sodelovali v drugi svetovni vojni na Hitlerjevi strani, zato Estonija v tej luči ni sprejela ruskega povabila, da se udeleži proslave ob 60-letnici zmage nad fašizmom. Aprila 2007 je bil spomenik bronastemu vojaku v prestolnici Talin razstavljen in prenesen na vojaško pokopališče. Izjave estonskih političnih voditeljev pričajo, da ne gre le za spomenik, ampak tudi za ozemeljske težnje, "da je, po tem, ko je bil bronasti vojak prestavljen na svoje mesto, treba prestaviti estonsko-ruska meja na pravo mesto".

Na dan neodvisnosti Litve 11. marca neonacisti neovirano marširajo in vzklikajo nacistična gesla. Litva je znameniti spominski kompleks žrtvam fašizma spremenila v kompleks, posvečen žrtvam komunizma. Med drugo svetovno vojno so litovski fašisti pobili več kot 220.000 Judov, danes pa judovska skupnost v tej državi vodi veliko medijsko vojno proti antisemitizmu, ki v Litvi preprosto divja.

Mimogrede, v Latviji vsako leto organizirajo pohod nacistov v okviru obletnice ustanovitve njihovih legij SS.

Neonacistični pohod v Rigi (Latvija)

Dejstvo, da so fašisti odpeljali otroke iz Rusije v Nemčijo, je večinoma znano, šele pred kratkim pa so odstranili oznako tajnosti z dokumentov, ki pričajo, da so ruske otroke odpeljali latvijski odredi. Pred dvema letoma so v Moskvi odprli razstavo "Izgnano otroštvo" o zločinih latvijskih nacistov, o ugrabljenih ruskih otrocih.

Do danes obstajajo kraji na mejah Rusije in Belorusije z Latvijo, kjer se ljudje ne naselijo. Ti kraji veljajo za zaklete, saj nacisti tam niso samo ubijali ljudi, ampak so tudi lovili ruske otroke. Vpadali so v vasi, pobijali in sežigali ostarele in bolne, ostale so žive odpeljali. Pozneje so ti živi zavidali mrtvim. Prepeljali so jih v koncentracijsko taborišče Salaspils, 18 kilometrov od Rige, kjer je bilo po različnih podatkih ubitih več kot pol milijona ljudi. Tudi za otroke ni bilo usmiljenja. Na njih so preizkušali učinke različnih strupov, jih ubijali s palicami, da ne bi zapravljali streliva, in po besedah očividcev so vse te zločine zagrešili s smehom in hihotanjem. Seznam zločinov s tem še ni končan. Kar zamrzne kri v žilah, je to, da so otrokom jemali kri, s katero so zdravili ranjene nacistične vojake. Izbrali so otroke do sedmega leta, in to nujno tiste, ki so bili videti kot Arijci. Pravzaprav za krvosese niso bili otroci, ampak hodeče posode s krvjo. Znano je, da so samo v prvem letu in pol otrokom odvzeli več kot tri tisoč litrov krvi.

Pričevanja: »Vsak teden so prihajali in jemali kri. Videl sem majhnega otroka, ki je ležal na mizi in iz njega je v vrečko tekla kri. Otrok je začel trzati z nogami in rokami, nato pa se je umiril. Zavedala sem se, da me čaka taka usoda, a sem po nekem čudežu prišla k zavesti v kleti v krsti, kjer je bilo tesno. Klet je bila polna tistih krst z majhnimi otroškimi trupli, vsi so bili goli. Tega človek ne more narediti, to so počele zveri!"

Nekoliko močnejše so kmetje kupovali za delo na posestvu. Izbirali so jih, kot se izbira živina, pregledali so jim zobe, preizkusili njihovo moč. Dela, ki so jih opravljali, so bila zelo težka in njihovi starosti povsem neprimerna. Nahranjeni so le toliko, da "privežejo dušo". Ko so ti sužnji umrli od izčrpanosti, so kmetje kupili novo serijo malih mučencev. Napadi na Rusijo in Belorusijo, trgovina s sužnji in jemanje krvi otrokom so trajali več let. Danes v Latviji pravijo, da so se ti zločinci borili proti sovjetski okupaciji, za domovino, svobodo in neodvisnost. Koncentracijsko taborišče Salspils so preimenovali v Izobraževalni popravni, a ko se je protifašistična svetovna javnost uprla, so to ime opustili, čez cesto od taborišča pa so postavili spomenik nemškim vojakom, ki so tu umrli. Tako še danes nedolžne mučence tega pekla stražijo njihovi krvniki. Latvijski odvetniki so šli še dlje: v sodobni Latviji imajo otroci, deportirani iz Rusije in Belorusije v Salspils, status politično represiranih ljudi, in verjeli ali ne, enak status imajo njihovi preganjalci in krvniki! Tudi oni se štejejo za žrtve in imajo pravico do številnih socialnih ugodnosti in privilegijev!

Nemški nacisti na tribuni pred opero Lvov leta 1943. Ob nastanku SS divizije "Galičina"

Vrnimo se k dogajanju v Ukrajini. Zahodni del te tako rekoč nekdanje države je bil izdatno podprt s strani Evropske unije, se okrepila in postal primeren za nov napad na pravoslavno rusko prebivalstvo, pa tudi za napad na samo državo Rusijo. Razpad Ukrajine se ni mogel začeti z bombardiranjem, kot je bilo leta 1999 v ZRJ. V prvi fazi tega dela je bilo treba iti tišje, s t.i. »barvno« revolucijo in z na prvi pogled neopaznim razpadom države od znotraj. To je seveda najbolje narediti z razgradnjo šolskega sistema. Najprej je bil iz šolskih programov izključen ruski jezik, nato pa skupna zgodovina ruskega in ukrajinskega ljudstva, predvsem tista o zmagi v drugi svetovni vojni. Vsemu temu so sledile razne »akcije«, ki jih podpirajo sedanje proevropske in rusofobične oblasti Ukrajine. Na primer, v neki elitni šoli v Kijevu ("Pechersk School International"), ki jo je obiskoval tako sin takrat aktualnega predsednika Juščenka, kot tudi otroci številnih visokih ukrajinskih politikov in uradnikov, je bilo »delo« Adolfa Hitlerja preučeno brez negativnega odnosa, nasprotno! Učenci so dobili domačo nalogo, da poiščejo 68 razlogov za utemeljitev in zaščito Adolfa Hitlerja. Da bi se bolje počutili in bili prežeti z »duhom« spoštovanega Führerja, so se morali učenci na šoli med seboj pozdraviti z nacističnim pozdravom. V isti šoli, ki se nahaja v središču Kijeva, je bila postavljena celotna razstava, posvečena nacističnemu voditelju. Kaj lahko k temu doda normalen razum? Učenci so dobili domačo nalogo, da poiščejo 68 razlogov za utemeljitev in zaščito Adolfa Hitlerja. Da bi se bolje počutili in bili prežeti z »duhom« spoštovanega Führerja, so se morali učenci na šoli med seboj pozdraviti z nacističnim pozdravom. V isti šoli, ki se nahaja v središču Kijeva, je bila postavljena celotna razstava, posvečena nacističnemu voditelju. Kaj lahko k temu doda normalen razum? Učenci so dobili domačo nalogo, da poiščejo 68 razlogov za utemeljitev in zaščito Adolfa Hitlerja. Da bi se bolje počutili in bili prežeti z »duhom« spoštovanega Führerja, so se morali učenci na šoli med seboj pozdraviti z nacističnim pozdravom. V isti šoli, ki se nahaja v središču Kijeva, je bila postavljena celotna razstava, posvečena nacističnemu voditelju. Kaj lahko k temu doda normalen razum?

Druga akcija, namenjena izključno napadu na Rusijo, je dogodek "Neugašena sveča", ki je zaznamoval lakoto v Ukrajini v letih 1932/1933. let. Gladomor so imenovali genocid, v Ukrajini pa se je začela kampanja, v kateri se od Rusije (!?) zahteva, naj se opraviči za genocid Ukrajincev, z namenom, da se zahteva tudi materialna odškodnina. Sam Solženicin je ob tej priložnosti izjavil: "Tisti, ki so začeli to akcijo, zavestno špekulirajo s kostmi pobitih kmetov."

Leta 2006 je ukrajinski parlament sprejel zakon, ki ga je sprejel Svet brez alternativne Evrope in priporočil vsem članicam ZN, naj ga sprejmejo v svojih parlamentih.

Ali smo kot država, ki brez alternative hiti v Evropo, dediči fašističnega poraza ali protifašistične zmage, postaja resno vprašanje.

To besedilo sem dolgo imela za svojo obveznost in dolg do žrtev estonskih, latvijskih, litovskih in ukrajinskih fašistov, o katerih naša javnost ne ve dobesedno nič. Lahko rečemo, da se danes v Ukrajini niso uprli Banderasi, temveč njihove žrtve iz druge svetovne vojne, ki so s tihim protestom prisilile zločince, da se vrnejo na kraj zločina in vidijo svoj pravi obraz ter se poklonijo pozabljenih mučencev.

Naj bo moje pisanje in vaše branje, dragi bralci, prižgana sveča najprej za duše umorjenih otrok, nato pa za vse druge znane in neznane mučence, žrtve nacističnih zločincev v Estoniji, Latviji, Litvi in zahodni Ukrajini.

Slika na levi je "galicki venec" - Smerokaz za fašistično Ukrajino, vas Lozova leta 1943, slika na desni pa spomenik tistemu dogodku "Če to pozabim, naj nebo pozabi na mene".

______________________________

Literatura:

http://xoxlandia.net/pogrom-vo-lvove/

http://lenin-kerrigan.livejournal.com/610377.html

http://topwar.ru/2467-zverstva-banderovcev.html

http://www.youtube.com/watch?v=32mHn7CMHYE

http://www.youtube.com/watch?v=i0brS7GN5fQ (http://militera.lib.ru/research/0

/pdf/lostxeno.pdf

http://uglich-jj.livejournal.com/57674.html

http://www.youtube.com/watch?v=81IRpGgeEv8 http://slavgromada.wordpress.com/

history/oun-upa/

http://www.youtube.com/watch?v=kfN-EpTTUyI http://www.bbc.co.uk/russian/