Vir (kopirano v celoti): https://publishwall.si/kvazdj/post/645143/svoboda...
SVOBODA - DA, AMPAK PO NAŠE... ZA LJUDSTVO - SEVEDA, AMPAK MI VEMO KAKO IN ZA KOGA... PRAVNA DRŽAVA - TO SPLOH NI VPRAŠANJE, TO BOMO NAJPREJ UREDILI KOT SMO SI ZAMISLILI
BESEDE (vir https://www.24ur.com/novice/slovenija/nekdanja-sodnica-ki-je-kritizirala-predsednika-vlade-iz-pravosodja-v-politiko.html - če slučajno povezava ne deluje, prispevek je v celoti kopiran spodaj (*1)):
"V demokratičnih državah ima oblast ljudstvo, ne predsednik vlade, niti parlament. Te organe oziroma različne veje oblasti imamo zato, da država lahko funkcionira. Oblast pa mora delati v dobro ljudi, za vse državljane, izključno v njihovo korist. Pri nas pa gledamo vse prej kot to. Pred našimi očmi se demokracija spreminja v avtokracijo, vodenje države je vedno bolj podobno diktatorskim državam. Zato je skrajni čas, da državljani spet vzamemo stvari v svoje roke in to preprečimo. Ko človek ne sme več povedati, kar misli, je ustrahovan in ne more izkazati nezadovoljstva z aktualno oblastjo, država potem ni več demokratična."
Torej, na podlagi teh trditev se veselimo (končno)
1. črtanja 3.a člena Ustave RS, ki ni v prid ljudstva, ter popravek vseh členov Ustave RS, ki so spremenjeni na podlagi člena 3.a, ki ni v prid ljudstva
----------------------------------------------------------------------------
3.a člen
Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot.
Pred ratifikacijo mednarodne pogodbe iz prejšnjega odstavka lahko državni zbor razpiše referendum. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Državni zbor je vezan na izid referenduma. Če je bil referendum izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati.
Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij.
V postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, vlada sproti obvešča državni zbor o predlogih takih aktov in odločitev ter o svoji dejavnosti. Državni zbor lahko o tem sprejema stališča, vlada pa jih upošteva pri svojem delovanju. Razmerja med državnim zborom in vlado iz tega odstavka podrobneje ureja zakon, ki se sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.“
...
47. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti ali predati, razen če obveznost izročitve ali predaje izhaja iz mednarodne pogodbe, s katero Slovenija v skladu z določbo prvega odstavka 3.a člena prenaša izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo.“
...
68. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor.“
...
Vir: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2003-01-0899/#%E2%80%9C3.a%C2%A0%C4%8Dlen
----------------------------------------------------------------------------
2. črtanja vseh odstavkov 90. člena Ustave RS, ki niso v prid ljudstva oz. preprečujejo ljudstvu, da SVOBODNO izraža svojo voljo.
----------------------------------------------------------------------------
90. člen
(zakonodajni referendum)
»Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj štirideset tisoč volivcev.
Referenduma ni dopustno razpisati:
– o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
– o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
– o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
– o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico.
Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.«
----------------------------------------------------------------------------
3. glede na to, da je predsednica DZ v pravni in sodni stroki, popravkov vseh ustavnih, zakonskih in ostalih aktov, ki niso v prid ljudstva.
Zato je skrajni čas, da državljani spet vzamemo stvari v svoje roke
VPRAŠANJE: Kaj naj bi državljani vzeli v svoje roke in kaj naj bi s tem počeli?
Ali bo kdo v tem primeru 'civilno' ali kakor koli drugače odgovoren (*2)?
PRAKSA:
Za začetek - nedopustno je ljudstvu dati pravico do odločanja
BESEDE
'Na nesvobodo ne pristajam' (*3)
Pozdravljamo
PRAKSA:
Kdo ima pravico, da ne pristaja na 'nesvobodo' ter v kakšnih primerih in/ali to (slučajno) ima kakšno povezavo z izjavo "Ljudem sporočam, naj ne nasedajo na populistične izjave ..." (*2)
================ Originalni prispevki ================
*1
Nekdanja sodnica, ki je kritizirala predsednika vlade, iz pravosodja v politiko
PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
AVTOR
Damjana Seme
Minuli teden je presenetila novica, da se nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič podaja v politiko. Postala je podpredsednica stranke Gibanje Svoboda, ki jo vodi Robert Golob. Klakočar Zupančičeva je javnosti postala znana v lanskoletni aferi, ko je politika zahtevala, da se jo sankcionira, ker je na svojem zaprtem profilu Facebooka kritizirala predsednika vlade. Zaradi političnih pritiskov je protestno zapustila sodniške vrste.
Urška Klakočar Zupančič je otroštvo preživljala v Sevnici, to je njen rojstni kraj, na katerega je še danes zelo navezana, se rada vrača tja, tam ima starše, sorodnike in prijatelje. Na domači kraj ima lepe spomine. Znanje je nabirala na Gimnaziji Brežice in ga nadgrajevala v tujini. "Bila sem med prvimi Soroševimi štipendisti in sem v tretjem letniku gimnazije dobila priložnost, da grem na šolanje v Anglijo, na prestižno zasebno šolo Millfield. Eno leto sem tam živela sama in to v času, ko še ni bilo interneta in Ryanaira."
"Všeč mi je misel Roberta Goloba: Sovraštvo lahko premagaš samo z ljubeznijo."
"V četrti letnik sem se vrnila v Brežice, maturirala z vsemi možnimi točkami, odšla na študij prava v Ljubljano in kot absolventka Pravne fakultete še na stažiranje na sedež OZN v New York. Študij sem nadgradila z magisterijem iz pravne zgodovine, leto kasneje rodila dvojčka. V sodnem sistemu sem delala 15 let, tudi kot višja pravosodna svetovalka v uradu predsednika Vrhovnega sodišča, takrat je bil to Franc Testen, ki ga izjemno cenim in spoštujem."
44-letna Urška Klakočar Zupančič je doma iz Sevnice, živi pa v Ljubljani, kamor je prišla kot študentka na Pravno fakulteto in tam ostala ter si ustvarila družino.
Zakaj iz pravosodja v politiko?
"Kot veste, je zaradi mojih kritičnih besed na Facebooku sledil pravi pogrom. Znašla sem se v disciplinskem postopku, odvzeli so mi tudi mesto vodje oddelka za etažno lastnino na ljubljanskem Okrajnem sodišču. Čeprav kasneje nisem bila spoznana za krivo, sem sama zapustila sodniške vrste, ker sem bila razočarana, da je sodna oblast podlegla političnim pritiskom in nisem želela biti več del tega sistema. Namreč, za vedno bi ostala ožigosana kot sodnica, ki je kritizirala oblast," pravi podpredsednica nove stranke na političnem parketu.
"V sebi sem začutila dolžnost, da odreagiram na vse to, kar se v naši državi dogaja. Da nekaj prispevam k temu, da se v tej naši domovini zgodijo nujno potrebne spremembe. Tema, ki je zaradi dejanj oblasti legla na našo deželo, je že tako gosta, da jo je potrebno začeti rezati. Zelo se me dotaknejo krivice, ki se dogajajo ljudem. In dotakne se me to, kako se oblast obnaša do ljudi, kakšne ukrepe sprejema, kako jih udejanja z represijo, kako komunicira z državljani, lagodno vlada z odloki. Ta oblast je sovražna do svojih lastnih ljudi, kot da jih ne mara in to se odraža pri vsakdanji komunikaciji, ves ta cinizem in sarkazem, ki veje iz vladajočih politikov. Da o sovražni twitter retoriki, ki jo uporabljajo, sploh ne govorim. V 44 letih kaj takšnega še nisem doživela."
"Sem bila razočarana, da je sodna oblast podlegla političnim pritiskom in nisem želela biti več del tega sistema."
'Oblast mora delati v dobro ljudi, pri nas pa gledamo vse prej kot to'
Diplomirana pravnica, ki je magistrirala iz pravne zgodovine, zelo dobro pozna splošno zgodovino in zgodovino prava, pravi. "V času študija sem preučevala vpliv nacistične ideologije na družbo in njene podsisteme ter pravo. In če danes malo bolj poglobljeno analiziramo dogajanje v državi, lahko vidimo, da pri ljudeh vlada strah pred oblastjo. Vladajoča politika želi imeti ljudi pod nadzorom. To pa doseže tako, da jih dobro prestraši. Epidemija pa je odličen izgovor, da uspešno nadzorujejo prestrašene ljudi. Nad 'neubogljive' državljane pa pošiljajo še policijo, solzivec in vodni top. Ta oblast evidentno in grobo krši številne človekove pravice in temeljne svoboščine. Z izgovorom, da to dela za naše zdravje. Vse to, kar pri nas gledamo zadnji dve leti, me spominja na neke druge dogodke iz 30. let prejšnjega stoletja. In resnično me je strah, da če tega ne bomo ustavili, se lahko slabo konča za vse nas. Ne smemo dopustiti, da se že v kratkem zbudimo v neki drugi državi. Takrat bo prepozno."
Njen življenjski moto je: trdo delaj in se dobro zabavaj. To je prebrala v knjigi angleške zdravnice Miriam Stoppard, ki je veliko pisala o ženskih temah.
"V demokratičnih državah ima oblast ljudstvo, ne predsednik vlade, niti parlament. Te organe oziroma različne veje oblasti imamo zato, da država lahko funkcionira. Oblast pa mora delati v dobro ljudi, za vse državljane, izključno v njihovo korist. Pri nas pa gledamo vse prej kot to. Pred našimi očmi se demokracija spreminja v avtokracijo, vodenje države je vedno bolj podobno diktatorskim državam. Zato je skrajni čas, da državljani spet vzamemo stvari v svoje roke in to preprečimo. Ko človek ne sme več povedati, kar misli, je ustrahovan in ne more izkazati nezadovoljstva z aktualno oblastjo, država potem ni več demokratična."
"Pred našimi očmi se demokracija spreminja v avtokracijo, vodenje države je vedno bolj podobno diktatorskim državam."
Država mora poskrbeti za tiste, ki se težko prebijajo skozi življenje
Naša sogovornica pravi, da se je pridružila ekipi Roberta Goloba zato, ker ga izjemno ceni kot strokovnjaka in kot človeka. In ker delita iste vrednote. "Lahko rečem, da je zelo dober človek, inteligenten, zelo sposoben, poleg tega pa ima v sebi človečnost, kar je v teh časih izjemno pomembno. Zre v prihodnost in se ne obremenjuje preveč s preteklostjo. Sovraštvo lahko premagaš samo z ljubeznijo, so njegove besede. Še kako resnične. In oba se strinjava, da bo ena od prioritet naše stranke tudi udejanjanje socialne države. Nujno je zmanjševanje vedno večjih razlik med bogatimi in revnimi. Ne želimo si živeti v družbi, kjer več sto tisoč ljudi živi pod pragom revščine, ne smemo dopustiti, da ljudje pozimi v bundah sedijo v mrzlih stanovanjih, ker nimajo denarja za ogrevanje. Ne smemo dopustiti, da upokojenci z mizernimi pokojninami nimajo niti za hrano, če želijo plačati vse položnice."
Urška Klakočar Zupančič je lansko leto izdala tudi knjigo z naslovom Gretin greh. Gre za zgodovinski leposlovni roman.
"Nujno je, da najdemo rešitev za vse ljudi, ki životarijo, namesto, da bi dostojno živeli. Vzpostaviti je potrebno takšno socialno politiko, ki bo poskrbela za vse ranljive skupine državljanov, ki se težko prebijajo skozi življenje. Ne pa, da nižamo davke na luksuzne avtomobile in bogatašem omogočamo nižje davke z dohodninsko lestvico. Manj so obdavčeni tisti, ki imajo več. To je skregano z vso logiko in zdravim razumom. Kdor ima več, mora več deliti z ostalimi. Prav zavržno se mi zdi, da se nekateri bogataši izogibajo plačevanju davkov v Sloveniji in svoje premoženje prenašajo s tem namenom v tujino."
"Ne smemo dopustiti, da ljudje pozimi v bundah sedijo v mrzlih stanovanjih, ker nimajo denarja za ogrevanje."
"Socialna država mora poskrbeti za bolne, ki potrebujejo zdravljenje v tujini, mora poskrbeti za nakup nujno potrebne medicinske opreme, mora spodbujati delovno aktivno prebivalstvo in pomagati, kjer je to potrebno. Če živimo v neki skupnosti, moramo imeti socialni čut in bremena pravilno porazdeliti med ljudi. Tudi na energetsko krizo, ki recimo trenutno greni življenje državljanom in jih je pahnila v gromozanske stroške za ogrevanje, bi se morala država odzvati takoj, ko je nastal ta problem. Ljudje niso krivi za večkratne podražitve na trgu."
'Kako smo lahko prišli do točke, ko se bojimo lastne Policije, ki bi nas morala varovati?'
To se sprašuje naša sogovornica, na to jo opozarjajo tudi številni državljani. "Prišli smo do točke, ko nas je strah varnostnega organa, ki bi primarno moral skrbeti za našo varnost, ne pa, da nas preganja, ker izražamo protivladna stališča. V pregretih političnih razmerah je situacija tako bizarna, da se državljani bojimo Policije in njenih zaposlenih. Oblast si sistematično podreja represivne organe, Policija je v očeh ljudi postala strankarska Policija. Nedopustno se mi zdi, da smo prišli tako daleč, da se ruši vse nadzorne sisteme in institucije v državi. Ko se zamenja vse ljudi na ključnih položajih brez vsakih argumentov, ko stroka ne šteje nič več, pomembna je samo politična pripadnost. Ali se zavedamo, kam smo prišli?"
Naša sogovornica se ne strinja s tem, da bogatašem omogočamo nižje davke in da so manj obdavčeni tisti, ki imajo več premoženja. Tisti, ki imajo več, naj tudi plačajo več, pravi.
"Javna twitter komunikacija aktualne oblasti je vedno bolj bizarna in nedostojna."
"Nedopustno je, da oblast preganja in zmerja novinarje, ukinja medijsko svobodo, zamenja ljudi, ki krojijo medijsko politiko v javnih medijih, da lahko nadzira medijske vsebine. Imamo vladajočo politiko, ki ne spoštuje sodnih odločb, na twitterju obračunava s sodniki, tožilci in motečimi kadri v Policiji. Diskreditira zaposlene v pravosodju in drugih institucijah, znanost prireja političnim interesom in vohuni za 'porednimi' državljani. Javna twitter komunikacija aktualne oblasti je vedno bolj bizarna in nedostojna, saj lahko vsak dan beremo grde besede in žaljivke, s katerimi javno, torej vsem na očeh, obračunavajo z vsemi, ki mislijo drugače."
Afera Masleša: 'Razočana nad sodno vejo oblasti'
Urška Klakočar Zupančič je sodnica postala leta 2008, sodila je v civilnih zadevah, zadnja štiri leta je bila vodja Oddelka za etažno lastnino na ljubljanskem Okrajnem sodišču. Oddelek je bil specializiran za reševanje problematike zemljiškoknjižno in tudi katastrsko neurejenih nepremičnin še iz časov družbene lastnine. Kot že rečeno, je zaradi političnih pritiskov pristala v disciplinskem postopku. Čeprav ni bila spoznana za nobeno kršitev, je lani sama zapustila sodniške vrste. "Bila sem razočarana tudi nad Sodnim svetom, ker me je takratni predsednik v nasprotju s siceršnjo politiko Sodnega sveta javno izpostavil in me na ta način ožigosal, še predno je bil zoper mene sprožen kakršenkoli postopek. Temu je sledila še intervencija nekdanje pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič, ki je poslala pismo trem predsednikom sodišč in jim sugerirala, kako naj ukrepajo zoper mene."
Nekdanja sodnica pravi, da je absurdno, da Sodni svet poziva vrhovnega sodnika Branka Maslešo, naj javnosti pokaže dokumente o izobrazbi.
"Tako kot v mojem primeru, sem bila v preteklih dneh zelo razočarana nad ravnanjem sodne veje oblasti, glede zgodbe s to nesrečno diplomo priznanega vrhovnega sodnika in nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše. Prvi branik sodstva je po mojem mnenju predsednik Vrhovnega sodišča, ki bi moral zaščititi sodnika in zavzeti trdno stališče o tej zadevi, ne pa dopustiti, da so politični portali dva meseca mrcvarili izjemnega vrhovnega sodnika in blatili njegovo dobro ime. In še naprej to počnejo. Ključno vlogo bi moral odigrati tudi Sodni svet in sodnika zaščititi. Samo v primeru, če bi ta organ podvomil v njegovo izobrazbo, bi lahko preverjal vso dokumentacijo v svojih evidencah in eventuelno pozval sodnika, naj predloži manjkajoče listine. Ne pa, da Sodni svet poziva vrhovnega sodnika naj javnosti pokaže dokumente o izobrazbi. To je naravnost absurdno. Večkrat v karieri moramo namreč predložiti vsa dokazila o izobrazbi, ko se prijavljamo na različna delovna mesta v pravosodju."
"Konj je zame najboljši naravni antidepresiv, veličastna žival s čudovito energijo."
'Konj je najboljši naravni antidepresiv'
Nekdanja sodnica se s konji ukvarja že 20 let. "Konj je zame najboljši naravni antidepresiv, veličastna žival s čudovito energijo, ki blagodejno vpliva na človeka. Zato ni čudno, da konje uporabljajo tudi v terapevtske namene. Zase lahko rečem, da sem terenski jahač, uživam s konjem v naravi. Sem ponosna lastnica kobile Gine, stara je 15 let in težka kar 700 kilogramov."
Podpredsednici stranke Gibanje Svoboda, svoboda tudi sicer veliko pomeni. Tudi na konju, ki ga ima že 15 let.
Uživa tudi v pisanju knjig. Lansko leto je izdala zgodovinski leposlovni roman z naslovom Gretin greh, ki govori o ženski, ki je preveč vedela in preveč ljubila ter bila zato obtožena čarovništva. Zgodba sega v čas 17. stoletja, ko je v Evropi divjala vojna med protestanti in katoliki. Zgodovina je našo sogovornico vedno zelo zanimala.
"Želim si nazaj državo, ko nas ni bilo strah oblasti, ko smo se počutili varne in svobodne."
"Še misel za konec – resnično si želim, da se naša država vrne v stanje, kot smo ga imeli pred leti, ko smo živeli v povsem drugačnem svetu, v drugačnih razmerah in odnosih. Ko nas ni bilo strah oblasti, ko smo se počutili varne in svobodne. Želim si to državo nazaj. Oziroma, želim si, da bi bila ta država še boljša kot takrat. Da bi bila resnično pravna, socialna, demokratična, ekološka in usmerjena v trajnostni razvoj. Da bi lahko rekla: življenje v Sloveniji je res čudovito."
*2
'Poklicna imuniteta poslanca varuje tako, da res lahko trosi vse možne neumnosti in laži'
AVTOR
Damjana Seme
Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je minuli teden s svojim govorom zelo razburila poslansko skupino SDS, ki od prve dame parlamenta zahteva opravičilo, ker naj bi grobo obračunala z njimi ter nedostojno in žaljivo napadla njihove poslance. Klakočar Zupančičeva se za izrečene besede ne misli opravičiti, ker da je govorila zgolj o dejstvih in dejanjih prejšnje vlade v minulih dveh letih, pravi. "Za nekaj, kar je resnično, se seveda ne bom opravičevala. Verjamem, da je včasih težko pogledati resnici v oči," je povedala v pogovoru za 24ur.com. Govorili sva tudi o njenih odmevnih rdečih petkah, pa o tem, da se sodna pošta ne dviguje, o težkih besedah, ki padajo v parlamentu, pa tudi o imuniteti, ki jo imajo poslanci za to, kar govorijo v hramu demokracije. "Dejansko poklicna imuniteta poslanca varuje tako, da res lahko trosi vse možne neumnosti in laži na sejah, za kar ni kazensko odgovoren. Je pa še vedno civilno, torej odškodninsko odgovoren," pojasnjuje predsednica.
44-letna predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je magistra pravnih znanosti, od leta 2008 je bila sodnica na Okrajnem sodišču v Ljubljani.
Če začneva kar z vašim odmevnim govorom v prejšnjem tednu, ko ste okrcali ravnanje bivše oblasti, ki da je teptala človekove pravice in pravno državo, sprejemala nezakonite in neustavne ukrepe, zaplinjala ljudi s solzivcem in neustrezno ukrepala zaradi protestov. Poslanci največje opozicijske stranke so vaše besede označili kot nedostojne in žaljive, vaš nastop pa kot nedopustno žuganje in neprimerno obnašanje, za kar zahtevajo tudi opravičilo. Vaš komentar?
Moja razprava se je nanašala na dejstva in dejanja prejšnje vlade, ki so se zgodila v zadnjih dveh letih. Odgovornost za nezakonita in neustavna ravnanja vlade po mojem mnenju nosi predsednik vlade. Za nekaj, kar je resnično, se seveda ne bom opravičevala. Verjamem, da je včasih težko pogledati resnici v oči. Nobenih težav pa nimam s tem, da bi za poslansko skupino SDS pripravila predstavitev ali obravnavo, če hočete, na kateri bi se pokazali dokazi za vsa dejstva, ki sem jih navedla.
Protestniki, mimoidoči, tudi otroci, so bili lanskega oktobra deležni nič drugega kot zaplinjanja s solzivcem. Kakšno neverjetno sprenevedanje, da se skuša ta beseda zdaj povezovati samo s taborišči smrti iz druge svetovne vojne. Plin pač ni samo ZyklonB, ki so ga uporabljali nacisti. Tudi solzivec je plin, namenjen draženju sluznice, torej da škoduje. Nobeno minimaliziranje dejanj, ki so bila storjena proti protestnikom, tega ne bo izbrisalo.
Moram pa izraziti zadovoljstvo ob ravnanju nove notranje ministrice, ki je umaknila soglasja za postopke v zvezi z neprijavljenimi shodi. Pravilno, človeško in spoštljivo ravnanje. Policija se vrača k spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Predvidevam, da nas čaka svetla prihodnost.
"So me raztrgali in obrali do kosti, ker sem si drznila nekoliko bolj čustveno povedati stvari, ki so se dogajale zadnji dve leti. Seveda je bil njihov namen, da me ponižajo kot političarko, pravnico, žensko in tudi kot človeka."
Vsi smo do določene mere občutljivi, saj smo ljudje, imamo razum in čustva. Je pa zelo žalostno, da se moramo vprašati, če imamo dovolj trdo kožo za politiko, ki smo jo očitno v Sloveniji uspeli umazati do konca. Prav je, da kritiziramo, tudi ostro kritiziramo, ko politika ne dela prav. Se pa sama držim načela, da vedno kritiziram dejanja, ne pa, da na osebo lepim nalepke ali jo obsipam s takimi ali drugačnimi pridevniki.
Prav je, da rečemo: Nimate pravice, da delate to ali ono, ni pa prav, da rečemo: Ste slab, hudoben človek ali kaj takega. To se mi zdi zelo bistveno, saj na ta način povemo, da so bila slaba dejanja, ne pa, da je bil slab človek. To je bilo tudi moje sporočilo državnem zboru, ko sem postala predsednica. Kritizirajte, tudi ostro, če je treba, vendar ne tako, da omalovažujete karakteristike človeka, ki jih, sicer morda upravičeno, dojemate kot slabe. Na ta način se dviguje raven komunikacije.
Prva dama parlamenta se ne namerava opravičiti za svoje besede, saj pravi, da ni izjavila nič neresničnega.
Večkrat poudarjate, da je potrebno spremeniti kulturo razprave in obnašanja v hramu demokracije. Nekje sem zasledila vašo izjavo, da se ne želite počutiti kot v vrtcu oziroma da ni primerno, da se v državnem zboru odvija resničnostni šov. Kako dvigniti raven komunikacije, da bo bolj spoštljiva? Da bo manj sovražnega govora, žaljenja, manipulacij ...
Popolnoma se zavedam, da bodo tudi po meni padale žaljive besede, če se bom lotila prakse kultiviranja parlamentarnih razprav. Vem tudi, da me bodo predvsem poslanci ene politične opcije skušali diskreditirati tako osebno kot strokovno. Ampak moje vodilo je: Ko gredo nižje, grem jaz višje. Morda sem idealistka, ampak sem kljub temu pripravljena z opozarjanjem in odločnostjo spremeniti državni zbor v prostor, kjer se bodo kresali vsebinski argumenti, ki so, ponavljam, lahko zelo ostri, postopek pa bo služil temu, čemur je namenjen, torej organizaciji dela v državnem zboru in uresničevanju pravic ter dolžnosti poslank in poslancev, ne pa da bo sredstvo za oteževanje dela tako koalicije kot opozicije.
Najprej se morajo poslanci poučiti o tem, kaj je sovražni govor, kaj so manipulacije in kaj je žaljenje. Ker vatli očitno niso za vse enaki. Največja opozicijska stranka ima namreč zelo visoke standarde, kadar so napadi uperjeni nanjo, se pa ti standardi zelo hitro spustijo pod vsak nivo, kadar oni kritizirajo druge. Rekla sem že, da je kritika lahko ostra, usmerjena pa naj bo v dejanja. Ampak to je stvar etike in politične kulture v parlamentu. Ker se je več let dopuščalo blatenje, bo zdaj to težko spremeniti. Ni pa nemogoče. Veliko je moč storiti z zgledom, torej argumentirano ostro kritiko, veliko pa tudi z vzpostavitvijo primerne avtoritete tistega, ki vodi sejo.
"Moram reči, da me je presenetilo, koliko dela so si dali s temi rdečimi salonarji. V bistvu pa je vse skupaj precej žalostno, saj kaže na raven, na katero smo padli."
Da se v državnem zboru ne izbira besed pri razpravljanju, je zelo narobe. Res je, da poslanci kazensko ne odgovarjajo za mnenje ali glas, ki ga izrečejo na sejah državnega zbora ali sejah delovnih teles, vendar to ne pomeni, da lahko žaljivke in laži letijo kar povprek. Poslanci bi morali postati vzor dostojne komunikacije, ki je lahko zelo ostra in kritična, včasih celo mora biti takšna, vendar ne bi smela meriti na osebno dostojanstvo političnih nasprotnikov. Govorimo o javnem izražanju, ki ga lahko spremljajo vsi državljani.
Prepričana sem, da se da dvigniti nivo javne komunikacije na višji nivo, ne bo pa se to zgodilo čez noč. Nekaj se da narediti tudi s tem, da se preneha zlorabljati nekatere postopkovne institute, ki niso namenjeni razpravi, npr. postopkovni predlog, ki je namenjen samo temu, da se govori o uporabi poslovnika državnega zbora in ničemur drugemu.
Predsednica DZ pravi, da so njene poslanske kolegice kot odgovor na skrajno seksistične izjave, poskrbele za 'gibanje rdečih čevljev'.
So vas nasmejali številni odzivi na vaše rdeče salonarje, ko je izgledalo, da je bolj pomembna vaša obutev kot to, kaj govorite v državnem zboru? Nekateri so imeli bujno domišljijo glede vaših visokih rdečih petk, spet drugi so naredili celo psihično analizo vaše osebnosti, ker ste obuli rdeče čevlje. Poslanske kolegice pa so vas podprle z akcijo gibanja rdečih čevljev in prišle v parlament obute v rdečo barvo.
Raznih novičarskih portalov, čigar poglavitni namen je čim bolj oblatiti človeka, ki se morda ne strinja z njihovim pogledom na svet, se izogibam. Moram reči, da me je presenetilo, koliko dela so si naredili s temi rdečimi salonarji. V bistvu pa je vse skupaj precej žalostno, saj kaže na raven, na katero smo padli. S celotno zadevo se nisem veliko ukvarjala, dokler mi kolegice poslanke niso izrazile podpore tako, da so za naslednjo sejo obule rdeče čevlje. Zdelo se mi je krasno, da smo ženske stopile skupaj in da se je na družbenih omrežjih pojavilo celo nekakšno gibanje rdečih čevljev kot odgovor na skrajno seksistične izjave. Jaz bom zagotovo še obula rdeče salonarje, saj so očitno zdaj postali moj zaščitni znak.
Bizarno, da se poslanci ukvarjajo z barvo čevljev ženskih kolegic ... Letos jih je v državnem zboru kar 36, največ doslej. Kako pa kaj enakopravnost med spoloma v politiki?
"Ljudem sporočam, naj ne nasedajo na populistične izjave. Počakajo naj na konkreten predlog zakona, ki bo obdavčil premoženje in takrat bodo videli, kam zadeva pelje."
Osebno se počutim povsem enakovredna moškim kolegom poslancem. V življenju nikoli nisem imela težav s tem, da ne bi bila enakovredna moškim. Tudi zdaj je tako, čeprav sem bila s strani novičarskih portalov, ki so blizu največji opozicijski stranki, deležna tega, da so me raztrgali in obrali do kosti, ker sem si drznila nekoliko bolj čustveno povedati stvari, ki so se dogajale zadnji dve leti. Seveda je bil njihov namen, da me ponižajo kot političarko, pravnico, žensko in tudi kot človeka. Področje, kamor si še niso drznili, je materinstvo. Sem pa v preteklosti že dobila grožnje, uperjene tudi zoper moja otroka. Kar lahko ob vsem tem storim, je, da odbijam vse grde besede od sebe in grem naprej z dvignjeno glavo.
In ko sva ravno pri tem, da je državni zbor žal tudi poligon za osebne obračune, grde besede, žaljenje in diskreditacije, me zanima, ali se vam zdi prav, da imajo poslanci imuniteto, ki jih ščiti pred kazenskim pregonom zaradi neresnic, ki jih lahko brez težav širijo, ko obračunavajo s političnimi nasprotniki? Pa se jim nič ne zgodi.
Poslanci državnega zbora imajo po 83. členu Ustave RS poklicno in nepoklicno imuniteto, kar pomeni, da so posebno zavarovani pred kazenskimi postopki. Poklicna imuniteta pomeni, da poslanec ni kazensko odgovoren za svoje glasovanje na seji ali za mnenje. Nepoklicna imuniteta pa pomeni, da se zoper poslanca niti ne more začeti kazenski postopek niti ne sme biti priprt brez dovoljenja državnega zbora, kar pa ne velja, če je bil poslanec zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen nad pet let. Dejansko poklicna imuniteta poslanca varuje tako, da res lahko trosi vse možne neumnosti in laži na sejah, za kar ni kazensko odgovoren.
Je pa še vedno civilno, torej odškodninsko odgovoren. Za žalitev, ki jo poslanec izreče na seji, se ga torej ne preganja kazensko, lahko pa tisti, ki je razžaljen, zoper poslanca vloži odškodninsko tožbo. Pri tem se je treba spet zavedati, da je razlika, ali poslanec kritizira nekoga, ki je npr. javna osebnost (npr. drugega poslanca ali predsednika vlade), ki mora trpeti večje posege v svoje osebnostne pravice, ali kritizira nekoga, ki ni javna osebnost (npr. navaden državljan). Namen poslanske imunitete je v tem, da poslanec brez strahu pred posegi drugih dveh vej oblasti lahko neodvisno in samostojno izvršuje svojo funkcijo.
Naša sogovornica nam je zaupala, da je zaradi statusa varovane osebe v njenem življenju zdaj kar nekaj sprememb, tudi na dopustu jo seveda spremljajo varnostniki.
Poslanci so v prejšnjem mandatu na polno obračunavali tudi z uslužbenci Policije in Nacionalnega preiskovalnega urada, izrekali številne laži na njihov račun, jih izpostavljali z imeni in priimki, jim podtikali neke izmišljene zgodbe in jih obtoževali najrazličnejših stvari. Ljudje, ki poslušajo in gledajo poslance doma pred televizijskimi zasloni, seveda ne vedo, kaj je res in kaj ne. Tako se zaradi manipulacij ljudem občutno škodi.
Ljudem, ki so bili razžaljeni, obrekovani oziroma osebno prizadeti zaradi besed poslancev, svetujem, naj premislijo o morebitni vložitvi odškodninske tožbe. Uspeh v odškodninski zadevi daje žrtvi lahko večje zadoščenje, plačilo odškodnine pa je tudi neke vrste kazen za storilca. Odškodninska tožba pride posebej v poštev v primeru ljudi, ki niso javne osebe (npr. zaposleni v državnih organih) in niso dolžni trpeti večjih posegov v svoje osebnostne pravice. Zgolj ignoranca takega govora v primeru trdovratnih in ponavljajočih se takih izvajanj s strani poslancev verjetno ne dosežeta svojega namena.
In že sva pri pravosodju, kjer ste bili tudi sami kot okrajna sodnica zaposleni vrsto let. Sodni sistem ima kar precej težav, ljudje imajo občutek, da ne deluje, kot bi moral. Problem so dolgotrajna sojenja, ki se vlečejo leta in leta, preden sploh pride do sodbe. In potem se zgodi, da na drugi stopnji pride še do razveljavitve sodbe, ker recimo morda nekdo ni bil zaslišan v sodnem procesu, pa bi po mnenju višjega sodišča moral biti. Zadeva se vrne na začetek v ponovno sojenje, spet minevajo leta, udeleženci (tudi žrtve) morajo znova čez ves ta sodni proces, izvajanje dokazov se ponovi, nenazadnje pa ljudem nastajajo še dodatni stroški. Zakaj ni več razsojanja na drugi stopnji? Zakaj se ne razpišejo obravnave samo za izvajanje dokazov, ki jih zahteva inštanca? Pa da višje sodišče nato samo razsodi, ne da se vse zadeve vračajo na prvo stopnjo.
Povsem razumem frustracije ljudi, ko se sojenja vlečejo več let. Včasih so bili sodni zaostanki res problem, zdaj pa se je stanje precej izboljšalo. Kolikor vem, se tudi višja sodišča vedno več poslužujejo tega, da razsojajo na drugi stopnji, da torej zadeve ne vračajo več na prvo stopnjo, vendar še vedno premalo. Več ko bo javnih sojenj na drugi stopnji, bolj se bo ta praksa utrjevala. Tudi procesni zakoni bodo, upam, šli v smeri vedno večje ekonomičnosti postopkov, združevanja procesnih dejanj v primerih, ko je to mogoče in učinkovitejšega sistema vročanja sodnih pošiljk. Zavedati pa se moramo, da so večkrat stranke tiste, ki zavlačujejo pri sojenju predvsem z zlorabo procesnih pravic, pri čemer so sodišča zelo omahljiva pri sankcioniranju teh zlorab.
Predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je predsednici DZ pred kratkim predal letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v preteklem letu.
Predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču ste dejali, da se boste v državnem zboru lotili tudi problema nedvigovanja sodne pošte in neodzivanja na pozive sodišč. Kaj lahko storite na tem področju, da bi bilo manj izigravanj sodnega sistema?
"Je pa zelo žalostno, da se moramo vprašati, če imamo dovolj trdo kožo za politiko, ki smo jo očitno v Sloveniji uspeli umazati do konca."
V tem primeru govoriva o procesni zakonodaji v sodnih postopkih, pri čemer lahko spremembe pripravi ministrstvo za pravosodje in verjamem, da se bo tega v tem mandatu tudi lotilo. Spremembe bodo šle potem čez odbor za pravosodje, katerega delo me zelo zanima. Predvidevam, da bodo proučili procesno zakonodajo drugih evropskih držav in razmislili o tem, da se dobre prakse implementirajo v našo zakonodajo. Osebno se mi zdi največji problem nedvigovanje sodne pošte s strani državnih funkcionarjev, kar kaže na popolno nespoštovanje sodišča. Pri njih, med njih sodim tudi sama, bi bila jaz zelo stroga. Kadar mediji poročajo, da ima nek funkcionar razpisano obravnavo pred sodiščem, ta funkcionar nima pravice izgovora, da za obravnavo ni vedel, ker ni dvignil pošte. Da sploh ne govorim o neodprtih kuvertah.
Tudi sami imate slabo izkušnjo s pravosodjem, ko ste se zaradi kritike oblasti znašli v disciplinskem postopku in bili mnenja, da vas sodni sistem ni zaščitil pred političnimi pritiski. Kritični ste bili tudi zaradi agonije zoper vrhovnega sodnika Branka Maslešo, ker da se pravosodje ni ustrezno odzvalo na te napade na sodnika.
V bistvu sem svojo lastno zadevo, torej moj lastni disciplinski postopek, pustila za sabo. Je pa dejstvo, da se je sodišče takrat uklonilo politiki in precej slabo vplivalo na ugled slovenskega sodstva. Verjamem, da bi bilo drugače, če bi sodstvo premoglo več samorefleksije. Pri zadevi glede vrhovnega sodnika Masleše me je izredno motilo, da se ga ni zaščitilo, ker sem mi je zdela celotna stvar z njegovo diplomo resnično bizarna. Tukaj bi moralo sodstvo stopili pred javnost in z nekaj stavki zadevo zaključiti. Upam, da se je celotno pravosodje kaj naučilo iz tega in da se bo sodstvo resnično začelo obnašati kot neodvisna tretja veja oblasti. Ob tem je nujno, da ji tako izvršilna kot zakonodajna veja izkažeta vse dolžno spoštovanje in ji pomagata pred morebitnimi napadi do sodstva nestrpne politike.
Glede na to da ste novinka v politiki, kakšni so vaši prvi vtisi, kako je biti v službi politike na čelu državnega zbora?
Občutki so mešani, pozitivni in negativni. Na poti, ki me je pripeljala na mesto predsednice državnega zbora, sem srečala nekaj čudovitih ljudi, s katerimi delim iste vrednote in s katerimi smo se povezali v Gibanju Svoboda. Z vstopom v parlament sem bila deležna tudi bolj temne strani politike, predvsem diskreditacij, ki so segle tudi na osebno raven. Vendar mi to ni pokvarilo občutka, da delamo nekaj dobrega in koristnega za ljudi in državo.
Več izkušenj je pozitivnih kot negativnih. Prijetno sem bila presenečena nad strokovnostjo, odzivnostjo in prijaznostjo strokovnih služb v državnem zboru. Uslužbenci se zavedajo odgovornosti in jemljejo svojo službo kot poslanstvo. S poslanci koalicije imam zelo dobre odnose, veselim se sodelovanja z obema podpredsednicama državnega zbora. Tudi z opozicijskimi poslanci na osebni ravni nimam izrazito slabih izkušenj.
Ne morem reči, da me je kakšna stvar posebej skrbela. Glede na to da sem vajena vodenja postopkov, mi vodenje sej državnega zbora zaenkrat ni predstavljalo večjega problema. Je pa res, da imam po dvanajstih letih sodniškega dela v sebi določeno odločnost, ki je za parlamentarne seje lahko koristna, hkrati pa se moram odmakniti od odločanja, ki sem ga bila vajena kot sodnica, ker kot predsednica državnega zbora nimam takih pristojnosti.
Urška Klakočar Zupančič je letos postala tudi podpredsednica stranke Gibanje Svoboda.
Kako pa komentirate prve poteze opozicije, ko vas je presenetila z manevrom, ki je vaše predloge zakonov zamaknil za nekaj mesecev?
"Ker se je več let dopuščalo blatenje, bo zdaj to težko spremeniti. Ni pa nemogoče."
Gre preprosto za zlorabo parlamentarnih institutov. Nič konstruktivnega ni v tem, da vlagaš predloge zakonov, ki so namenjeni samo temu, da se otežuje obravnava drugih zakonov, še manj pa v tem, da vlagaš zahteve za posvetovalni referendum zoper svoje lastne predloge zakonov. Saj je vsakomur jasno, čemu je vse skupaj namenjeno. Lahko pa, da se med številnimi predlogi zakonov skriva tudi kak tak, ki mu je res treba nameniti pozornost in lahko vsebuje zelo dobre rešitve. Zato bodo vsi predlogi obravnavani tako, kot morajo biti.
V javnosti se pojavljajo različne interpretacije koalicijske pogodbe, ki vnašajo nemir med državljane. Od visoke obdavčitve nepremičnin in premoženja, razburjajo se številni podjetniki, opozicija pa celo navaja, da ljudje zaradi napovedanih davkov že množično pakirajo kovčke za selitev v tujino. Vaš komentar?
Ljudem sporočam, naj ne nasedajo na populistične izjave. Počakajo naj na konkreten predlog zakona, ki bo obdavčil premoženje in takrat bodo videli, kam zadeva pelje. Verjamem, da se tega davka najbolj bojijo tisti, ki imajo premoženja veliko, ne pa tisti, ki ga imajo malo ali pa ga sploh nimajo. Prepričana sem, da bo zakon uvedel progresivno obdavčitev in da bo upošteval vse socialne vidike. Če predlog zakona ne bo ustrezno pripravljen, bo v državnem zboru ustrezno amandmiran ali celo zavrnjen. Nič se ne bo zgodilo čez noč ali brez temeljite razprave. Da bi se ljudje množično selili iz države, sem prvič slišala ob predstavitvi stališča ene od poslanskih skupin na seji državnega zbora. Ne verjamem, da je to res.
Za konec morda še to: Kako ste se navadili na to, da ste varovana oseba? Kaj vse to prinaša? Verjetno to pomeni tudi dopust skupaj z varnostniki?
Hvaležna sem, da za mojo varnost skrbijo visoko strokovni in usposobljeni varnostniki. Močno upam sicer, da jim nikoli ne bo treba ukrepati. Prednost je, da se v fizičnem smislu res počutim varno, slabost pa, da moram zdaj bolje načrtovati in organizirati urnik, tudi prosti čas. Trudim se, da bi imela otroka čim manj sprememb v življenju zaradi mojega statusa. Ja, tudi dopust se preživlja z varnostniki, ampak so zelo diskretni, tako da nimam nobenega občutka omejitve.
Vir: https://www.24ur.com/novice/slovenija/poklicna-imuniteta-poslanca-varuje-tako-da-res-lahko-trosi-vse-mozne-neumnosti-in-lazi.html
*3
'Na nesvobodo ne pristajam'
AVTOR
Ena na ena
V slovensko zgodovino se je zapisala kot prva ženska predsednica državnega zbora, ki je takoj razburila z rdečimi salonarji, tetovažami in oblačenjem. Slovenska javnost jo je spoznala zaradi zapisa, da je tedanji predsednik vlade Janez Janša veliki diktator. Po tem škandalu je zapustila sodniške vrste. Opozicijski SDS ji je pripisoval intimno povezavo s predsednikom vlade Robertom Golobom, češ da na izvršilni veji oblasti in zakonodajni ne moreta biti dva, ki sta partnerja zasebno. Pravi, da v politiki ne bo skrivala čustev in da je s tem, ko je vodenje državnega zbora prevzela ženska, nastopilo novo obdobje v naši parlamentarni zgodovini. Je Janez Janša zanjo še vedno veliki diktator? Bo v parlamentu kot prva med enakimi sodelovala s predsednikom največje opozicijske stranke Janšo, ki je tako kot ona poslanec? Koga bo podprla na predsedniških volitvah, Natašo Pirc Musar ali Marto Kos, ki tudi napoveduje kandidaturo? Obe namreč pozna, skupaj sodelujejo v združenju Ona ve.
Urška Klakočar Zupančič je v oddaji Ena na ena dejala, da o sebi ne bi upala trditi, da je trenutno najvplivnejša ženska v slovenski politiki, saj v politiki še ni veliko časa, medtem ko je veliko drugih žensk v politiki, ki tudi soustvarjajo politično kulturo, in zato si tako laskavega naslova ne bi upala lastiti. Da bi lahko govorila o tem, da je v politiki pustila nek vtis, mora preteči še kar nekaj časa, je pojasnila in dodala, da se zaveda, da štejejo dejanja, tudi besede, ampak predvsem dejanja.
Urška Klakočar Zupančič in Uroš Slak v oddaji Ena na ena
Predsednik stranke Gibanje svoboda Robert Golob posluša tudi njene nasvete, saj se zaveda, da je vsak močen na svojem področju in ceni nasvete drugih. Sama je bila izjemno vesela, ko je ugotovila, da gre za človeka, ki posluša druge in tudi razmisli ter nato povleče potezo, ki je, kot se je vsaj do sedaj izkazalo, optimalna.
Na vprašanje, ali sta bila z Golobom kdaj v intimni zvezi, kot je pred časom na Twitterju zapisal Branko Grims, je Klakočar Zupančičeva dejala, da ji ni jasno, od kod Branku Grimsu tak podatek. Meni, da se moramo ukvarjati sami s seboj, ne pa brskati po zasebnosti drugih. Zanikala je, da bi bila z Golobom v intimni zvezi, se pa vzajemno zelo spoštujeta, je pojasnila.
Kako sta se spoznala z Robertom Golobom?
Predsednica državnega zbora je povedala, da sta bila z Golobom pod prejšnjo vlado oba politična odpadnika, ker sta izrazila nestrinjanje s politiko prejšnje vlade. In ljudje, ki imajo tako izkušnjo, iščejo stik z drugimi s podobno izkušnjo. In tako sta se našla tudi z Robertom Golobom. "On je takrat že imel nek pogled za naprej, kaj želi narediti, imel je prepoznavnost, politično kilometrino in okrog sebe je želel ljudi, ki delijo podobne vrednote," je dejala in na vprašanje, kdo je kontaktiral koga, odgovorila: "Kontaktiral me je on, dogovorila sva se za sestanek in se pogovorila, ali lahko združiva moči in skupaj z drugimi naredimo nekaj dobrega za Slovenijo."
Urška Klakočar Zupančič
"Ljudje smo razumska in čustvena bitja in kot pravna zgodovinarka zelo dobro vem, da so tudi čustva bila tista, ki so prispevala k izjemnim premikom v zgodovini, največkrat so to bila pozitivna čustva, ljubezen. Veliko je primerov v zgodovini, ko je ljubezen, ta univerzalna sila, izjemno lepo čustvo, spremenila tok zgodovine. Zakaj jih moramo skrivati?" je Urška Klakočar Zupančič odgovorila na vprašanje, zakaj v politiki ne bo skrivala čustev.
O Janezu Janši in zapisu, da je veliki diktator
Klakočar Zupančičeva je pojasnila, da je zapis nastal, ko so v državi veljali strogi ukrepi, ko smo omejili stike in komunicirali s pomočjo interneta. Tako je s svojimi prijatelji delila nekatere svoje poglede na profilu, ki je bil zaprt za javnost.
Na vprašanje, ali bo lahko komunicirala s predsednikom največje opozicijske stranke, pravi, da ne vidi težav pri komunikaciji s komer koli, tudi z Janšo, ga pa še ni opazila, da bi on komuniciral s komer koli iz koalicije, razen s svojo lastno stranko. Kot je še povedala, Janez Janša ni veliki diktator, je nekdo, ki posnema ljudi, ki imajo takšne karakteristike.
Rdeči salonarji, obleke in tatuji
Rdeče salonarje je obula, ker ji je prijateljica predlagala, naj popestri črno barvo, si pa niti v sanjah ni predstavljala, da bo to povzročilo nek 'bum', saj se ji je zdelo, da smo kot družba prerasli te stvari. Ko je v DZ prišla oblečena v obleko, ki ni zakrivala njenega tatuja, so mnogi to označili kot neprimerno. Sama meni, da je treba ostati v mejah dostojnosti, "a če bomo ves čas cepetali na neki točki, potem ženske danes ne bi nosile hlač in imele kratkih las". Nekatere je zmotil tudi njen piersing, saj naj bi to izražalo nespoštovanje institucije, kot je DZ. S tem se ne strinja. Pojasnila je, da se na določen način izrazi tudi skozi svoje telo, ki je njeno. Te stvari imajo zanjo nek pomen, neka čustva, spomine, zaznamujejo neko obdobje, česar si ne pusti vzeti. In na nesvobodo, da se bo morala podrediti nekim togim pravilom, ne pristaja.
Klakočar Zupančičeva sicer zase pravi, da je oseba, ki je lahko nekoliko kontroverzna, saj se ne uklanja pravilom, ki žensko postavljajo v tradicionalno vlogo. Je oseba z močnimi vrednotami in načeli, ki se jih drži, in je občutljiva na krivice ter jo boli, če vidi stvari, ki bolijo koga drugega.
Pitje kave v DZ
Ko je Aleš Hojs med osemurno razpravo v DZ vzel pokovko in jo jedel, mu je prejšnja podpredsednica DZ očitala, da je to nespoštljivo do poslancev, predsednica DZ pa je v hramu demokracije pila kavo. Se ji to ne zdi nespoštljivo? Klakočar Zupančičeva je pojasnila, da lahko poslanci med razpravo kadar koli zapustijo svoje sedeže in odidejo na kosilo ali kavo, predsedujoči pa tega ne more, zato ima na mizi že pripravljeno vodo, lahko pa mu tudi prinesejo kavo.
Marta Kos ali Nataša Pirc Musar
"Iskreno rečeno, sem se intimno sama že odločila, a tega ne bom razkrila," je povedala. Bodo pa v stranki Gibanje Svoboda v ponedeljek na kongresu odločali o kandidaturi Marte Kos. Sama bi si sicer na mestu predsednika države želela osebo z integriteto, ki bo jasno izrazila svoje stališče in bo imela moralni kompas. Borut Pahor je po njenem naredil vse, kar je v njegovi moči in je predstavljal funkcijo predsednika tako, kot si jo je zamislil in jo je želel.
Jul 13, 2022