MIGUEL MEDINA / AFP via Getty Images
avtor: Kurt Zindulka, 11. maj 2026
Skrajnolevi predsedniški kandidat Jean-Luc Mélenchon je obljubil, da bo Francijo umaknil iz vojaškega zavezništva NATO, hkrati pa je ostro kritiziral tako ameriškega predsednika Donalda Trumpa kot Izrael zaradi spora v Iranu
V nedeljo je vodja levice stranke La France Insoumise (Francija v uporu/LFI) v oddaji javne televizije TF1 očitno skušal zavzeti najbolj radikalna stališča v zunanji politiki v tekmi za naslednika predsednika Emmanuela Macrona, le nekaj dni po tem, ko je napovedal svojo kandidaturo.
Mélenchon, ki se je že trikrat neuspešno potegoval za Elizejski palačo, je ZDA in Izrael obtožil, da delujeta »brez kakršnega koli mednarodnega mandata«, ko sta napadla islamistični režim v Iranu. Dejal je, da je Jeruzalem »brez dvoma« agresor na Bližnjem vzhodu in da je odgovoren tudi za »genocid« v Gazi.
Hkrati je obljubil, da bo vodil mednarodno koalicijo s socialistično Španijo in drugimi, da bi oblikovali »front zavračanja« proti zunanji politiki predsednika Donalda Trumpa, ter da si bo prizadeval za vojaško »oddaljitev« Francije od Združenih držav.
75-letni vodja LFI je šel še dlje in dejal, da bo Francijo umaknil iz zavezništva NATO pod vodstvom Amerike, pri čemer je televizijski postaji dejal: »NATO je neuporaben, lahko ga tudi zapustimo. Služi le temu, da nas postavi pod nadzor Severne Amerike, to je vse.«
Mélenchonovo pomirjevalno stališče do mulahov v Teheranu se je odražalo tudi v njegovem odnosu do komunistov v Pekingu, saj je dejal, da Francija »nikoli ne bo napovedala vojne Kitajski«, če bo postal predsednik. To bi veljalo tudi v primeru, da bi Kitajska napadla Tajvan, za katerega Mélenchon trdi, da pripada Kitajski, kljub temu da Kitajska komunistična stranka nikoli ni nadzorovala otoka niti njegovih prebivalcev.
Medijska ofenziva vodje stranke Rebellious se zdi strategija zgodnje konsolidacije, saj se Mélenchon verjetno sooča z možnostjo, da se v tekmo vključijo drugi pomembni levičarji in liberalci ter se potegujejo za eno od dveh mest v drugem krogu predsedniških volitev prihodnje leto, pri čemer je eno mesto skoraj zagotovo namenjeno Marine Le Pen ali njenemu namestniku iz stranke National Rally, Jordanu Bardelli.
Vendar bo za Mélenchona verjetno težka bitka, da prepriča različne levičarske frakcije, naj se združijo okoli njegove kandidature, saj bodo osebnosti, kot sta levičarski globalist Raphaël Glucksmann in član Francoske komunistične stranke (PCF) Fabien Roussel, verjetno tekmovali za njegov delež skrajne levice, nekdanja premierja Gabriel Attal in Édouard Philippe pa se bosta borila za glasove Macronovega liberalnega establišmenta.
Glede na anketo Ipsos, ki jo je ta vikend izvedel La Tribune Dimanche, sedem od desetih francoskih volivcev vidi Mélenchona in njegova trdna stališča kot »breme« za levico pred volitvami. Tudi med levimi volivci je 55 odstotkov dejalo, da nekdanjega senatorja vidijo kot breme, v primerjavi z 39 odstotki, ki ga vidijo kot prednost.
Medtem ko je 45 odstotkov anketirancev pohvalilo njegove retorične sposobnosti, je 60 odstotkov kot njegovo največjo pomanjkljivost kot kandidata navedlo njegove »komentarje, ki povzročajo polemike«.
Podobno oceno je podal predsednik Nacionalnega zbora in potencialni kandidat Jordan Bardella, ki je dejal, da ima Mélenchon sicer inteligenco ter politične in jezikovne sposobnosti, da predstavi svojo levičarsko »vizijo družbe«, vendar ne more »ohraniti mirne glave« in je zato neprimeren za tako visok položaj.
Bardella, ki trenutno v potencialnem dvoboju z voditeljem LFI prepričljivo vodi z razliko 70 proti 30 odstotkom, je dodal, da upa, da Mélenchon ne bo prišel v drugi krog glasovanja, saj je »zelo pomembno in nujno, da imamo volitve, na katerih izbiramo, in ne volitve, na katerih zavračamo drugega kandidata«.
*** Prevod DeepL.com (free version) ***
pred 19 urami