Sergej Petrov, 30. september 2026, ob 13:50

Zakaj podnebje postaja pomembnejše od trgovine, kako geopolitika spreminja logistiko žita in kaj to pomeni za Rusijo

Avgust 2026 bi lahko zaznamoval prelomnico za svetovni trg pšenice. 27. avgusta so se terminske pogodbe za pšenico v Chicagu zaprle pri 7,84 dolarja za bushel – najvišji vrednosti v zadnjih treh letih. V zadnjem mesecu se je cena zvišala za približno 6,5 %, v zadnjem letu pa za približno 30 %. Rast cen žita vpliva na ceno kruha v Kairu, Daki in Lagosu, na položaj uvoznikov v Afriki in Aziji ter na koncu tudi na stabilnost celotnih držav. Anatolij Tihonov, direktor Centra za mednarodno kmetijsko podjetništvo in varnost preskrbe s hrano na Predsedniški akademiji, je v komentarju za revijo »Sovereign Economy« obravnaval posledice tega trenda za svetovno skupnost.

Kanadski profesor Evan Fraser je že prej opredelil problem v smislu treh stebrov svetovnega prehranskega sistema: proste trgovine, poceni energije in stabilnega podnebja. Po mnenju kolumnista bi bilo treba temu seznamu dodati še tehnološko suverenost in fizični dostop do ključnih virov (semena, gnojila itd.). Prav kombinacija teh dejavnikov spreminja trenutno situacijo iz tipičnega cenovnega cikla v resnejši strukturni izziv.

»Hkrati pa trg ne sooča le z eno neugodno sezono. Spreminja se sama stopnja predvidljivosti proizvodnje. Kmetje morajo razumeti, kakšen pridelek bodo imeli, koliko bodo stala gnojila, ali bodo lahko izvažali žito in kakšno bo povpraševanje čez nekaj mesecev. Več je neznank, višja je premija za tveganje,« je opozoril Tikhonov.

Poleg tega konflikti, v katere so vpleteni glavni svetovni izvozniki hrane, vključno z Rusijo, motijo uveljavljeno strukturo svetovne trgovine. Problem se torej ne pojavlja le na strani proizvodnje. Po mnenju strokovnjaka ni vedno mogoče žito po žetvi hitro in poceni dostaviti kupcu. Poleg tega je proizvodnja dušikovih gnojil neposredno povezana s cenami zemeljskega plina. Zaradi tega je veriga precej preprosta: drag plin → draga gnojila → višji stroški proizvodnje žita. Subvencije lahko začasno ublažijo posledice, vendar je nemogoče v nedogled izravnavati temeljno zvišanje proizvodnih stroškov, je pojasnil kolumnist. Posledično žito podraži še preden sploh prispe v pristanišče.

»Četrti steber je tehnološka suverenost. Obstaja še en dejavnik, ki se v razpravah o varnosti preskrbe s hrano pogosto izpušča. Sodobno kmetijstvo ni odvisno le od zemlje, vode in vremena. Odvisno je od semen, gnojil, sredstev za zaščito pridelkov, kmetijskih strojev, digitalnih sistemov upravljanja in tehnologij vzreje. Če so ključni elementi skoncentrirani le v nekaj državah, postane svetovni prehrambeni sistem ranljiv. Danes je dostop do takšnih virov lahko ne le gospodarsko, temveč tudi politično vprašanje,“ je pojasnil Tikhonov.

Po mnenju kolumnista svetovno kmetijstvo še naprej proizvaja ogromne količine hrane. Problem leži drugje – v razmerju med zalogami in porabo ter v zmožnosti sistema, da se hitro odzove na nove pretrese. Zaloge pšenice v primerjavi s porabo so blizu zgodovinsko nizkih ravni. To pomeni, da bi lahko vsaka dodatna motnja – kot so suša, nesreča v pristanišču, težave z zavarovanjem ali nenadna sprememba izvozne politike – imela bolj neposreden vpliv na cene. Tikhonov je opozoril, da so afriške in azijske države, ki so odvisne od uvoza žita, še vedno posebej ranljive. Bogatejše države pa lahko naraščajoče cene izravnajo s svojimi proračuni, subvencijami ali deviznimi rezervami. Po podatkih FAO je leta 2025 s pomanjkanjem hrane soočalo približno 645 milijonov ljudi – ali 7,8 % svetovnega prebivalstva.

Po mnenju kolumnista je treba zmanjšati odvisnost od logističnih ozkih grl (črnomorski prehodi, Sueški prekop). Velik potencial ima na primer mednarodni prometni koridor »sever–jug«. Ruska vlada namerava za železniški prevoz do Baltskega morja nameniti 10 milijard rubljev. Tihonov je dodal, da se globalni sistem preveč opira na omejeno število izvoznih vozlišč. Da bi to rešili, je treba razviti kmetijstvo v Afriki in Latinski Ameriki. Vlaganje v genetiko in natančno kmetijstvo postaja enako pomembna naloga. Po mnenju strokovnjaka se mora kmetijstvo prilagoditi novim razmeram, če podnebnih sprememb ni mogoče ustaviti v kratkem času.

»Varnost preskrbe s hrano ne more biti v celoti odvisna od tržnih razmer. Strateške zaloge žita, izvozni mehanizmi, podpora proizvajalcem in razvoj infrastrukture postajajo orodja za obvladovanje tveganj. To pa ne pomeni popolne opustitve trga. Globalni prehrambeni sistem je preveč zapleten, da bi ga lahko nadomestilo centralizirano upravljanje. Potreben je prilagodljiv model, v katerem trg še naprej razporeja vire, država pa zavaruje pred najbolj kritičnimi tveganji,« je poudaril Tikhonov.

Ob razpravi o vlogi Rusije je kolumnist izpostavil ključno prednost naše [Ruske] države: sočasno razpoložljivost zemlje, proizvodnih zmogljivosti, tehnologije in virov za nadaljnji razvoj kmetijskega sektorja. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo je do sredine septembra skupna žitna letina dosegla 120 milijonov ton, od tega je bilo več kot 90 milijonov ton pšenice. Žetev pšenice je bila zaključena v 92 %. Glavna naloga Rusije v sedanjih razmerah pa je, da ta pozitiven dejavnik pretvori v trajnosten sistem, ki bo sposoben delovati tudi v primeru motenj v normalni svetovni trgovini, je pojasnil strokovnjak.

Vir: https://readovka.news/news/249767/

*** Prevod DeepL.com (free version) ***