V Prebiliču ni nič lastne volje. Pri vseh pomembnejših vprašanjih bi ravnal v skladu z voljo svojih političnih in ideoloških gospodarjev. Sicer je pa največja neumnost razmišljati o Prebiliču kot premieru, saj že imamo popolnoma nesposobnega premiera, še eden je pa že res samomorilsko odveč. Proč od predavateljev te in take FDV! Sleparska in plenilska levica je tako koalicijsko vsklajeno osleparila in oplenila Slovenijjo ter jo upravljalsko zavozila, da bo še Janša potreboval dva mandata, da jo bo za silo ozdravil.
Po včerajšnjem članku o fenomenu Vladimirja Prebiliča in Socialnih demokratih je avtorja teh vrstic več virov iz stranke SD opozorilo, da je Prebilič res užaljeno izstopil (iz stranke SD), vendar naj razlog njegovega odhoda ne bi bila njegova "domišljavost", ker ga Borut Pahor ni postavil za obrambnega ministra, ampak nekaj povsem drugega. Prebilič naj bi takrat odšel zato, ker je Pahor "neumno trmoglavil" v podpori Janku Vebru, kot nekomu, ki "mora biti oboje", župan Kočevja in poslanec, Prebilič pa naj bi zato "naredil logično potezo" ter zapustil Socialne demokrate. Pahorju naj bi takrat, kar zadeva Vebra in Prebiliča, sicer nasprotovala tudi Dušan Kumer, nekdanji generalni sekretar SD, in Metka Tekavčič, tedanja predsednica SD v Ljubljani (danes kandidatka za rektorico ljubljanske univerze), a kot rečeno, Pahor je vztrajal, "posledice - kar zadeva Vebra in Prebiliča - so pa znane," dodajajo naši viri ...
O Prebiliču nič, razen dobro! V Kočevju je zgledno Ciganom pomagal voditi občino.
Minule dni je dobesedno eksplodiral fenomen Vladimirja Prebiliča. "Novega - in danes že povsem izginulega - Igorja Šoltesa", kot bi rekel Boštjan M. Turk (poglejte si najnovejšo Uro resnice!) ali trenutno evropskega poslanca na listi stranke Vesna, ki se očitno vrača na slovensko politično sceno. Milan Kučan ga je promocijsko in zvito preventivno razglasil za "ne novi", ampak "stari" obraz, manjši mediji, ki jih neposredno obvladuje Robert Golob, pa ga bodo očitno začeli sesuvati, čeprav utegne šele Prebilič na prihodnjih parlamentarnih volitvah zagotoviti zmago levici, toda Prebilič neposredno ogroža Goloba pri njegovem naskoku na drugi premierski mandat.
Da pa slovenska "politika, predvsem pa volitve v Sloveniji že dolgo niso utemeljene na racionalnem", kot v nedeljski kolumni na tem portalu ugotavlja novinar, urednik in politični analitik Rok Čakš, prav epsko dokazuje znova - taisti najnovejši tranzicijski fenomen Prebilič. Ker poglejte:
- Del stranke Socialnih demokratov čisto resno
Domovina se je pod npovim vodstvom znebila Čakša in Meršeta. Enako bo moral ravnati tudi Požar, če bo želel ohraniti bralstvo.
Volitve v Sloveniji že dolgo niso utemeljene na racionalnem.
Piše: Rok Čakš*
"Zdaj pa bo," bi lahko s ščepcem cinizma povzeli zadnji, skupno osmi vrh koalicijskih strank, odkar je 1. junija 2022 prisegla vlada Roberta Goloba. Na prvih dveh so Sloveniji vračali "mir, dostojanstvo in spoštovanje do vsakega človeka" (kajne Lindav, Bobnarjeva, Šetinc Paškova in ostali), že na tretjem januarja 2023 sta bila na mizi zdravstvena reforma (!) in napoved, da bo to "leto reform, s katerimi se je odlašalo 30 let". Ko iz tega ni bilo nič, so na naslednjih vrhih "utrjevali koalicijo" in še malo "reševali demokracijo". Nato jim je vendarle uspelo spraviti pod streho eno, plačno reformo. A s spremenljivim učinkom, saj se je izkazalo, da ravno skupine najslabše plačanih niso profitirale kaj dosti ali pa se jim je neto celo zmanjšal.
Kakorkoli že. Če v čem, so bili minula tri leta učinkoviti pri "odpravljanju škodljivih posledic Janševe vlade", kot je razveljavitev davčne reforme, kar je Slovencem učinkov
Vsi totalitaristični režimi so upravljali s psihiatrijo! Zakaj bi bili drugačni toatalitaristi Svobode in Goloba?! S pomočjo psihiatrije se na nekrvav način znebiš opozicije.
"Zloglasni" psihoanalitik Roman Vodeb je minulo sredo na Uri resnice mimogrede omenil najnovejši obračun z Bojanom Zalarjem, dolgoletnim direktorjem Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani (UPK), ki naj bi bil povezan z Gibanjem Svoboda, saj naj bi se Golobovi želeli dokopati do občutljivih zdravstvenih kartotek te ustanove, kjer naj bi bile tudi kartoteke nekaterih politikov oziroma poslancev, omenja se celo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.
No, nekatera dejstva, vključno z dokumenti, ki jih ekskluzivno objavljamo danes, pa kažejo, da bi temu res lahko bilo tako:
- Verjetno ni naključje, da je o zamenjavi Zalarja, "zaradi sumov nasilja in drugih nepravilnosti na tej kliniki", ki naj tisti četrtek, 27. februarja, na seji sveta UPK ne bi dobil dovolj glasov za ponovno imenovanje, prvi ekstenzivno poročal Odlazkov provladni portal Necenzurirano, ki se ga zadnje čase na družbenih omrežjih prijema tudi vzdevek "jukebox medij", saj se tam članki objavljajo kot na kl
Najbrž bi radi skurili nekaj zdravstvenih kartonov svojih ljudi, Med njimio je poleg Urške še kar nekaj pacientov.
"Zloglasni" psihoanalitik Roman Vodeb je minulo sredo na Uri resnice mimogrede omenil najnovejši obračun z Bojanom Zalarjem, dolgoletnim direktorjem Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani (UPK), ki naj bi bil povezan z Gibanjem Svoboda, saj naj bi se Golobovi želeli dokopati do občutljivih zdravstvenih kartotek te ustanove, kjer naj bi bile tudi kartoteke nekaterih politikov oziroma poslancev, omenja se celo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.
No, nekatera dejstva, vključno z dokumenti, ki jih ekskluzivno objavljamo danes, pa kažejo, da bi temu res lahko bilo tako:
- Verjetno ni naključje, da je o zamenjavi Zalarja, "zaradi sumov nasilja in drugih nepravilnosti na tej kliniki", ki naj tisti četrtek, 27. februarja, na seji sveta UPK ne bi dobil dovolj glasov za ponovno imenovanje, prvi ekstenzivno poročal Odlazkov provladni portal Necenzurirano, ki se ga zadnje čase na družbenih omrežjih prijema tudi vzdevek "jukebox medij", saj se tam članki objavljajo kot na kl
O Slovencih že vse pove to, da jim sme soliti pamet neka uličarka Nika Kovač s svojim tropom nič boljših sledilcev.
"When number talks, nonsense walks"
Piše: Boštjan M. Turk*
Slovenski mediji kar naprej slikajo Donalda Trumpa kot negativca. Njegova protiutež - po pojavljanju na istih frekvencah bi bila Nika Kovač, tako rekoč prijateljica Baracka Obame, drugega težkokategornega pozitivca domačih (in tujih) medijev. Ona je ves čas upodobljena brez madeža, kot sikstinska Madona. Njej je zato zaupana specifična naloga, da poskuša dobiti nemogočo bitko, v kateri naj bi ljudje na prihajajočem referendumu odločili v prid "umetnikom", ki si svojo pot v nesmrtnost in slavo trasirajo z dojenjem psov. Če v tej nemogoči bitki zoper zdravo pamet (vsakdo, kdor bo podprl zakon, ki "kulturnikom" omogoča bajne pokojnine, bo neposredno glasoval zoper tisto, kar človeka najbolj odlikuje, razum) tako vpokličejo Niko Kovač, mora biti jasno, da jim voda hudo teče v grlo, nadalje pa tudi, da je omenjena posameznica v medijih pridobila naravnost božanski status. Slednje jo kvalificira za posege v javno mnenje tudi tam, kjer
David Kocjančič, preveč bereš, gledaš in poslušaš zapovedane medije. Trump je izpolnil pričakovanja že s tem, da je prebudil zaspano in samouničujočo Evropo. Si, če si že dovolj star, kdaj pričakoval, da nas bo leta 1991 napadla jugosrbska armada?
"When number talks, nonsense walks"
Piše: Boštjan M. Turk*
Slovenski mediji kar naprej slikajo Donalda Trumpa kot negativca. Njegova protiutež - po pojavljanju na istih frekvencah bi bila Nika Kovač, tako rekoč prijateljica Baracka Obame, drugega težkokategornega pozitivca domačih (in tujih) medijev. Ona je ves čas upodobljena brez madeža, kot sikstinska Madona. Njej je zato zaupana specifična naloga, da poskuša dobiti nemogočo bitko, v kateri naj bi ljudje na prihajajočem referendumu odločili v prid "umetnikom", ki si svojo pot v nesmrtnost in slavo trasirajo z dojenjem psov. Če v tej nemogoči bitki zoper zdravo pamet (vsakdo, kdor bo podprl zakon, ki "kulturnikom" omogoča bajne pokojnine, bo neposredno glasoval zoper tisto, kar človeka najbolj odlikuje, razum) tako vpokličejo Niko Kovač, mora biti jasno, da jim voda hudo teče v grlo, nadalje pa tudi, da je omenjena posameznica v medijih pridobila naravnost božanski status. Slednje jo kvalificira za posege v javno mnenje tudi tam, kjer
Dejal bi, da imata Vanja Smrekar Smrekar in Vapanaki Vapanaki istega očeta ter isto mater, ki ravno ne slovita po pameti, kar se pozna na potomcih.
Piše: Rok Čakš*
Volitev, vsaj rednih, še ni na obzorju, a na politični sceni brbota kot že dolgo ne. Napovedi o ustanovitvah raznih strank se kar vrstijo: upokojence bi nagovarjali Pavle Rupar in Karl Erjavec z novima strankama ter Vlado Dimovski s klinično mrtvim Desusom, predsednik državnega sveta Marko Lotrič snuje stranko za podjetnike, na svoje mika Petra Gregorčiča, podporo merijo Tatjani Bobnar, za novim strankarskim okvirom se razgleduje Luka Mesec … pa z naštevanjem sploh še nismo končali.
Omenili nismo dveh akterjev, ki imata realno najboljše možnosti, da globoko zaorjeta v obstoječa razmerja, vsak na svoji strani polja nacionalne politike: eden nekoliko bolj po desni, drugi bolj po levi, a oba karseda blizu sredini.
Prvi med njima, politično izkušenejši maček z dolgo kilometrino na najvišji politični ravni, a donedavnega v varnem zavetju političnega botra, je na čistini pristal minuli teden. Dolgo smo ga čakali in na koncu pričakali: pregovorni princ SDS se je dokončno navelič
Dokler je živ nekdanji dejanski šef Udbe, bo živa tudi Udba.ki se je medtem le še izpopolnjevala.
Najbrž je onkraj dvoma, da 79-letni Dimitrij Rupel, nekdanji dolgoletni zunanji minister, diplomat, politik, osamosvojitelj, pisatelj in publicist, sodi med najmarkantnejše osebnosti slovenske tranzicije in dosedanje kratke zgodovine samostojne Slovenije. In - verjetno - prav tako ni dvoma, da bi povsod po svetu ob vlomu v hišo (oz. stanovanje, saj gre za hišo pri Ruplu, to vedo tisti, ki so tam že bili, za nekakšno mešanico hiše in stanovanja) takšne osebnosti, persone, še zlasti če so doslej znane okoliščine vloma tako nenavadne in celo sumljive, kot se to kaže pri nedavnem vlomu v Ruplovo mestno hišo sredi Ljubljane (ob Ljubljanici, blizu Arhiva Slovenije - bila je nedelja, 9. marca, Rupla pa ni bilo v Ljubljani), zvonili vsi zvonovi, mediji pa eksplodirali.
Pri nas pa ... kot da se ni nič zgodilo. Edini večji medij, ki je po ekskluzivni objavi prvega videoposnetka vloma pri Ruplu na omrežju X (na profilu avtorja teh vrstic), sploh malo poročal o tem, je lokalni mariborski časnik Ve
Vedno bolj sem prepričan, da imamo pravo ljudsko oblast. Da bi nas spravili iz gospodarske krize, je mogoče na državne stroške prenočevati celo v državnem zboru.
"When number talks, nonsense walks"
Piše: Boštjan M. Turk*
Slovenski mediji kar naprej slikajo Donalda Trumpa kot negativca. Njegova protiutež - po pojavljanju na istih frekvencah bi bila Nika Kovač, tako rekoč prijateljica Baracka Obame, drugega težkokategornega pozitivca domačih (in tujih) medijev. Ona je ves čas upodobljena brez madeža, kot sikstinska Madona. Njej je zato zaupana specifična naloga, da poskuša dobiti nemogočo bitko, v kateri naj bi ljudje na prihajajočem referendumu odločili v prid "umetnikom", ki si svojo pot v nesmrtnost in slavo trasirajo z dojenjem psov. Če v tej nemogoči bitki zoper zdravo pamet (vsakdo, kdor bo podprl zakon, ki "kulturnikom" omogoča bajne pokojnine, bo neposredno glasoval zoper tisto, kar človeka najbolj odlikuje, razum) tako vpokličejo Niko Kovač, mora biti jasno, da jim voda hudo teče v grlo, nadalje pa tudi, da je omenjena posameznica v medijih pridobila naravnost božanski status. Slednje jo kvalificira za posege v javno mnenje tudi tam, kjer