Poskrbi zase: Zakaj je duševno zdravje temelj vsega

V današnjem svetu se vse odvija hitro. Od nas se pričakuje nenehna produktivnost, razpoložljivost, prilagodljivost. A pogosto ob tem pozabimo na nekaj ključnega – na lastno duševno zdravje.

Duševno zdravje ni luksuz. Ni nekaj, kar si privoščimo "ko bo čas". Je osnova kakovostnega življenja, odnosov, dela, ustvarjalnosti. Brez njega postopoma izgubljamo stik s sabo – in s svetom okoli nas.

V Sloveniji se (še vedno) premalo pogovarjamo o stiski
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se z duševnimi težavami v določenem obdobju življenja sreča skoraj vsak četrti Slovenec. Depresija, anksioznost, izgorelost in motnje spanja so vse pogostejši spremljevalci sodobnega vsakdana.

Še posebej skrb vzbuja statistika med mladimi – študije kažejo porast samopoškodbenega vedenja in duševnih stisk že v osnovni in srednji šoli.

In vendar mnogi ne poiščejo pomoči. Zakaj? Zaradi stigme, občutka sramu, ali prepričanja, da "ni tako hudo".

A prav tukaj se moramo ustaviti. Vsaka stiska je legitimna. Vsak občutek je pomemben. In pomoč obstaja.

Kam po podporo?
Slovenija ima razvejan, a pogosto premalo poznan sistem pomoči za ljudi v duševni stiski. Tukaj je nekaj virov, ki jih lahko vsakdo uporabi:

-Zaupni telefon Samarijan (116 123) – deluje 24/7, brezplačno in anonimno.

-TOM telefon (116 111) – podpora otrokom in mladostnikom.

-Psihološka svetovanja na ZD-ju – številni zdravstveni domovi nudijo brezplačne psihološke storitve (po predhodnem dogovoru).

-Logout.si – pomoč pri digitalnem stresu in izgorelosti.

-Društva za pomoč v stiski (DAM, ŠENT, Altra, OZARA) – lokalno prisotna, nudijo pogovor, spremljanje in terapevtske storitve.

-Spletna podpora: svetovanje preko e-pošte ali videopovezave (npr. preko portala Posvet.org ali psihologov znotraj zasebne mreže).

-NIJZ - Točke pomoči: seznam aktualnih možnosti najdete na uradni spletni strani NIJZ.

Skrb zase ni sebičnost – je temeljna odgovornost
Včasih skrb za duševno zdravje pomeni obisk terapevta. Drugič, da si vzamemo dan brez obveznosti. Tretjič, da prekinemo toksičen odnos ali se naučimo reči »ne«. In vedno – da poslušamo sebe.

Duševna odpornost ni nekaj, s čimer se rodimo. Je nekaj, kar postopoma gradimo. S pogovorom, podporo, počitkom, zdravo rutino.

Ne čakaj, da "bo bolje samo od sebe". Govori. Piši. Vzemi si čas. Poišči pomoč.

Skrb zase ni znak šibkosti – je korak k resnični moči.

Če potrebuješ več informacij ali podporo, obišči tudi članek z viri in priporočili na: najboljseigralnice.si/blog/podpora-du%c5%a1evnemu-zdravju-v-sloveniji