V celjski bolnišnici letos dozorela odločitev, tako da je padla odločitev kako na poseben način izkažejo spoštovanje posameznikom, ki so s svojim delom močno zaznamovali razvoj, ugled, dobrobit in prepoznavnost te tretje največje slovenske bolnišnične ustanove. Na prostoru, kjer se dnevno križajo poti številnih zaposlenih, pacientov, njihovih spremljevalcev in ostalih obiskovalcev, je postavljeno obeležje, ki bo ohranjalo spomin nanje in na njihovo delo ter nas navdihovalo, da sledimo njihovemu zgledu. Prva, ki smo ju zapisali na spominsko obeležje sta primarij specialist akademske stopnje Rado Pilih in primarijka magistrica Frančiška Škrabl Močnik. V nadaljevanju je kratek povzetek njune profesionalne poti. Kot je v nagovoru povedal, dr Dragan Kovačić, direktor celjske bolnišnice vredno je in potrebno tudi, da eminencam kot sta oba dva primarija, postaviti obeležje kot zahvala za napor, delo, prizadevanje, učenje in vodenje prihajajočih mlajših generacij, ki so s pomočjo starejših in izkušenejših naredili pot od zdravnika začetnika do vrhunskega strokovnjaka, znanstvenika ter človeka ki je posvetil življenje poslanstvu skrbi za zdravje sočloveka, državljana. Priznavanje in poudarjanje senioritete ali zasluge starejših v svojem poklicu, ni šibkost ampak veličina generacij učencev in sledilcev. Kot smo lahko slišali, si je zavod, bolnišnica preko novih generacij in učencev današnjih spoštovanja vrednih in omenjenih na obeležju pridobila velik ugled med podobnimi ustanovami pri nas in v tujini.
Skrb za zaslužne

Prim. spec. akad. st. Rado Pilih, dr. med.
Prim. spec. akad. st. Rado Pilih je študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani zaključil konec aprila 1959 in se 1. junija istega leta zaposlil v Splošni bolnici Celje kot zdravnik pripravnik. Strokovni izpit je leta 1961 opravil v Ljubljani, ter se nato po odsluženem vojaškem roku zaposlil v Zdravstvenem domu Laško, kjer je opravljal dela mladega zdravnika. Izzivi poklicne poti so ga kmalu znova pripeljali v našo bolnišnico, ko je leta 1963 začel specializacijo iz splošne kirurgije. Zaključil jo je štiri leta kasneje in nato do leta 1972 opravljal dela zdravnika specialista kirurga.

Skupni prednik današnjih kirurških oddelkov je bil enoviti kirurški oddelek, v katerem so se leta 1966 zgodile organizacijske spremembe, ko so bili zaradi strokovnih potreb v okviru oddelka formalno ustanovljeni odseki z večjo strokovno samostojnostjo. Ti so pomenili zametek bodočih novih kirurških oddelkov. Leta 1972 je Slovensko zdravniško društvo postavilo smernice za ločitev travmatologije in ortopedije. V Celju si je za to prizadeval Rado Pilih, ki je istega leta postal vodja travmatološkega odseka in ga zasnoval na sodobnih načelih. Leto kasneje je travmatološki odsek začel delovati kot samostojni oddelek za poškodbe, Rado Pilih pa je postal njegov predstojnik.
Velja za začetnika moderne travmatologije v Celju. Iz do tedaj pretežno konservativne metode zdravljenja skeletnih poškodb je s sodelavci uvedel odprto naravnavo in notranjo učvrstitev zlomov po metodi AO. Uvedel je sprva ultrazvočno, nato pa v sodelovanju z radiologi sodobne slikovne diagnostične metode pri diagnosticiranju nevrotravme. V sodelovanju s Travmatološko kliniko v Zagrebu je uvedel operativno zdravljenje hrbteničnih poškodb, celjsko travmatologijo je predstavil domači in mednarodni strokovni javnosti z motom, da mora celjski travmatološki oddelek na strokovnih konferencah vedno sodelovati z aktivno udeležbo. Tako je bilo tudi s sodelovanjem pri vsakokratni celjski številki Zdravniškega vestnika.
Svojo akademsko pot je Rado Pilih leta 1986 nadaljeval z nazivom specialista akademske stopnje iz nevrofiziologije, naslednje leto pa postal primarij. V svoji bogati profesionalni karieri je bil še namestnik direktorja TOZD-a in namestnik koordinatorja Skupnih medicinskih služb kirurgije. Od 1984 do 1988 je bil predstojnik Skupnih medicinskih služb kirurgije in koordinator kirurških oddelkov, leta 1989 je prevzel predstojništvo bolnišnične poliklinike in ga opravljal do upokojitve 1997. leta.
Prim. spec. akad. st. Rado Pilih je bil tudi zaprisežen sodni izvedenec, predsednik Travmatološke sekcije Slovenije in član Slovenskega zdravniškega društva v Celju.



Prim. mag. Frančiška Škrabl Močnik, dr. med.

Prim. mag. Frančiška Škrabl Močnik se je v Splošni bolnišnici Celje zaposlila leta 1979 kot specializantka interne medicine. Specializacijo je zaključila leta 1984, štiri leta kasneje pa na zagrebški Medicinski fakulteti uspešno zagovarjala magisterij iz kardiologije. Prvih 15 let je delala na Oddelku za intenzivno interno medicino.

Do leta 1994 so se bolniki z boleznimi srca, pljuč in ožilja zdravili na splošnem internem oddelku. Hiter razvoj stroke in nenehno večanje števila bolnikov pa sta narekovala ustanovitev samostojnega oddelka. Z reorganizacijo internistične službe v bolnišnici je bil novoustanovljen tudi Oddelek za bolezni srca, pljuč in ožilja, katerega vodenje je prevzela mag. Frančiška Škrabl Močnik. Projekt razvoja oddelka je bil zahteven, saj so začeli v slabih prostorskih razmerah, s pomanjkljivo in zastarelo opremo ter pomanjkljivo kadrovsko zasedbo. Kljub temu pa je oddelek v naslednjih letih doživljal skokovit razvoj na vseh področjih. V največji meri gre za to zasluga prav vizionarski ideji mag. Frančiške Škrabl Močnik o kardiološki oskrbi pacientov v Splošni bolnišnici Celje. Njena je bila namreč ideja o vzpostavitvi invazivne diagnostike srčnih bolezni, ki je celjski kardiološki oddelek postavila ob bok kardiološkim oddelkom obeh kliničnih centrov. Predala se ji je z vsem žarom, kar je prepoznala tudi širša družbena skupnost in ji v eni največjih in najuspešnejših donacijskih akcij v regiji pomagala uresničiti smele načrte. S pomočjo številnih posameznikov, podjetij, organizacij in društev so bila v manj kot dveh letih zbrana sredstva za opremo laboratorija za invazivno srčno diagnostiko, ki je prve paciente začel obravnavati v začetku leta 2006. Že prvo leto delovanja je bilo v njem opravljenih 800 koronarografij. Danes na oddelku izvajamo bolnišnično kardiološko dejavnost, neinvazivne srčne preiskave ter invazivno srčno diagnostiko in zdravljenje, z vedno večjim naborom preiskav pa se postopno povečuje tudi gravitacijsko območje dejavnosti, saj obravnavamo bolnike iz savinjske, zasavske, pomurske in občasno tudi iz drugih slovenskih regij.
Opogumljena z odzivom v prvi donatorski akciji, je mag. Škrabl Močnikova javnost nagovorila še enkrat in tudi v drugo uspela. Pacienti celjske regije so z drugo donacijsko akcijo v domači bolnišnici pridobili CT diagnostiko. Nasploh je mag. Frančiška Škrabl Močnik vseskozi iskala nove izzive. Konec leta 2006 se je prijavila na razpis in nastopila mandat strokovne direktorice bolnišnice. Ves čas strokovnega vodenja bolnišnice je v ospredje postavljala skrb za izkazovanje konkurenčnosti, izboljševanje kakovosti in vzporedni razvoj številnih strokovnih področij. Pri skrbi za paciente in strokovni razvoj bolnišnice ni priznavala omejitev in ovir, zato je bila pripravljena prisluhniti tudi revolucionarnim idejam. Takšnim, ki so v našem zdravstvenem sistemu rezervirane za terciarno dejavnost.
Do mladih zdravnikov, ki jih je pospremila na profesionalno pot, je bila vztrajna učiteljica, zanesljiva mentorica, huda sodnica v primeru napake in neustrašna braniteljica v primeru krivice, do svojih bolnikov pa zdravnica, ki jih je imela iskreno rada. Ob skrbi za nenehni strokovni razvoj posameznikov je vseskozi poudarjala in skrbela tudi za ustrezno komunikacijo zdravnikov s pacienti. Posebno skrb pa je na ravni celotne bolnišnice namenjala komunikaciji med različnimi strokami, saj je v njej videla osnovo za kakovost zdravniškega dela in varnost pacientov. Za vse njene prispevke na strokovnem in izobraževalnem področju ji je Zdravniška zbornica Slovenije leta 2007 podelila naslov primarijka.

Zgodovina bolnišničnega zdravstva v Celju je dolga in pestra, je zgodba stoterih zgodb ljudi, ki so jo soustvarjali in postavili temelje, na katerih se rojevajo novi izzivi. Ti pa so zagotovilo za nadaljnjo rast in razvoj bolnišnice. In vsi ki so vredni tega s svojim zgledom, delom in prenašanjem znanja na bodoče generacije zdravnikov in specialistov bodo zagotovo v prihodnosti deležni obeležitve ko bo za to nastopil primeren čas in okoliščine. Gesta vredna in primerna posnemanja s strani takšnih in podobnih zavodov in ustanov.

Vane T. Costa
Vir: vtc&sbc